četrtek, 19. maj 2016

Moralna "večvrednost" ljudi ali kako je pes rešil življenje svojemu prijatelju

Ljudje ponavadi skušajo opravičevati svoje zatiranje in izkoriščanje živali z izpostavljanjem domnevnih empirično dokazanih razlik med ljudmi in živalmi. Ena izmed številnih razlik na katere se sklicujejo je ta, da so živali, za razliko od ljudi, nesposobne moralnega razmišljanja, presojanja in ravnanja. Tovrstni pomislek pravi, da so lahko člani moralne skupnosti samo tisti, ki razpoznajo moralnost določenih situacij ter se ravnajo v skladu z moralnimi načeli, ki veljajo v odnosu do drugih - in glede na to, da živali tega domnevno niso sposobne, smo upravičeni do tega, da jih obravnavamo kot predmete brez moralne vrednosti (da jih jemo, se oblačimo v njihove kože in izkoriščamo na vse mogoče načine). 

Ta argument je problematičen iz najmanj dveh razlogov.

Prvič, težava je že v samem logičnem sklepanju. Predpostavljajmo, da imamo dva človeka – enega, ki je normalno razvit in drugega z motnjami v duševnem razvoju, ki je nezmožen razpoznavanja svojih moralnih dolžnosti v odnosu do drugih ljudi. Se ta dva človeka med seboj razlikujeta? Nedvomno. Je katera izmed razlik med njima pomembna za to, kako ju obravnavamo? Da, seveda. Če ima nekdo motnje v duševnem razvoju, zaradi česar je nezmožen razpoznavanja svojih dolžnosti, potem si morda ne bi želeli, da se mu npr. zaupa odgovornost sklepanja pravnih pogodb. Toda ali je ta razlika pomembna pri tem, da uporabimo takšnega človeka brez njegove privolitve v biomedicinskih poskusih, ga prisilimo v darovanje organov ali ga na kakršenkoli drug način izrabimo izključno kot sredstvo za dosego našega cilja? Večina med nami bi bila zgrožena ob predlogu, da lahko uporabimo ljudi z motnjami v duševnem razvoju kot "poskusne zajčke" ali da jih prisilimo v darovanje organov ali da jih imamo za sužnje. Vsi razpoznavamo, da je njihova duševna nezmožnost nepomembna pri tem, ko govorimo o moralni upravičenosti izkoriščanja teh ljudi kot vira za "normalne" ljudi.

Drugič, gre tudi za ignoriranje empiričnih dejstev. Smo mar res samo ljudje sposobni moralnega odziva in ravnanja? Obstaja neskončno število zabeleženih primerov različnih živalskih vrst, ko so le-te tvegale svojo lastno fizično varnost z namenom pomoči drugim; kar pomeni, da so ravnale na način, ki ga ljudje smatramo za moralnega. Psi, ki tečejo v goreče hiše zato, da bi rešili ljudi; rakuni, ki tvegajo svojo lastno varnost, da pomagajo drugim rakunom, ki so slepi; primati, zaprti v živalskih vrtovih, ki zaščitijo ljudi, ki padejo v njihovo ogrado.

Na enega takšnih primerov so me opozorili tudi moji študenti pri predmetu Človekove pravice/pravice živali, ki ga skupaj z Anno Charlton poučujeva na Univerzi Rutgers: pes, ki je tvegal svoje življenje, zato da bi pomagal drugemu psu, ki ga je zbil avto (kliknite za ogled videa). Ne trdim, da je pes sprva posedal naokrog in premišljeval o svojih moralnih dolžnostih preden se je odzval na enak način, kot bi to storil človek. Pa kaj zato! Pes je ravnal nesebično. Tega pasjega vedenja ni mogoče odpraviti z razlago, češ da je šlo za nekakšen "instinkt" ali koristoljubno potezo. Pes se je povsem jasno in namerno odločil storiti nekaj, kar je predstavljalo resno tveganje za njegovo lastno življenje.

In ljudje, ki naj bi bili "nekaj posebnega" oz. domnevno "večvredni" od psa, ker so za razliko od njega moralna bitja, se niso zmenili niti toliko, da bi ustavili ali vsaj upočasnili hitrost vožnje svojih avtomobilov.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če smatrate živali za moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan:

Prevod: Leon Kralj

Naslov izvirnika: Moral Behavior and Moral Significance  

Sorodne teme (kliknite na povezavo)






Ni komentarjev:

Objavite komentar