torek, 22. september 2015

ŠEST TEMELJNIH NAČEL ABOLICIONISTIČNEGA PRISTOPA K PRAVICAM ŽIVALI


1. Vsa čuteča bitja (človeška in ne-človeška) imajo eno pravico - temeljno pravico do tega, da niso obravnavana kot lastnina drugih.

Obrazložitev:
V naši družbi imajo živali status lastnine in so uporabljane izključno kot sredstvo za zadovoljitev človekovih teženj. In čeprav pravimo, da priznavamo živalim moralno vrednost in da jih ne dojemamo kot navadne predmete, njihov status lastnine v resnici pomeni, da pravzaprav nimajo moralne vrednosti; imajo le ekonomsko vrednost. Vsi razpoznavamo, da je obravnavati ljudi kot lastnino v nasprotju s priznanjem ljudi za bitja z moralno vrednostjo. Vsi sprejemamo temeljno moralno načelo, ki pravi, da mora biti vsem ljudem (ne glede na njihove osebne značilnosti) priznana osnovna moralna pravica do tega, da niso obravnavani kot lastnina. Na tem načelu sloni celotna svetovna obsodba človeškega suženjstva. Lastniški status živali pomeni, da so živali obravnavane kot predmeti, ne glede na to ali temu ugovarjamo. Med človeškimi in ne-človeškimi živalmi ni nobene takšne razlike, ki bi upravičila nepriznavanje enake temeljne pravice vsem čutečim ne-človeškim živalim, kot jo priznavamo vsem ljudem. Vsem čutečim bitjem moramo priznati enakovrednost v tem, da niso obravnavana oz. uporabljena izključno kot sredstvo za dosego človekovih ciljev. Abolicionistični pristop zavzema stališče, da so vse oblike izkoriščanja živali – ne glede na to kako domnevno "humane" - moralno neupravičene.


2. Priznavanje temeljne pravice iz prvega abolicionističnega načela pomeni, da moramo odpraviti in ne zgolj regulirati institucionalizirano izkoriščanje živali, ter da ne bi smeli podpirati kampanj za "dobrobit" živali [t.i. welfare reforme] ali kampanj, ki se osredotočajo zgolj na posamične oblike izkoriščanja živali [t.i. single-issue kampanje].

Obrazložitev:
Priznavanje živalim pravice do tega, da niso uporabljane kot lastnina, zahteva, da se zavzemamo za odpravo in ne zgolj za reguliranje institucionaliziranega izkoriščanja živali z namenom da bi ga naredili bolj "humanega". Abolicionisti zavračamo welfare kampanje (kampanje za "dobrobit" živali). Zavračamo tudi single-issue kampanje, vrsto regulacijske kampanje, ki označuje določeno obliko izkoriščanja živali za drugačno ali hujšo od ostalih oblik izkoriščanja, in ki posledično namiguje na to, da so ostale oblike izkoriščanja sprejemljive oz. vsekakor sprejemljivejše od te, ki je izpostavljena v posamični kampanji. Tako welfare kot tudi single-issue kampanje v bistvu promovirajo izkoriščanje živali, kar se odraža v poslovnem sodelovanju med domnevnimi zagovorniki pravic živali in institucionaliziranimi izkoriščevalci.


3. Veganstvo je moralna osnova, pri čemer je ustvarjalno in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu temelj vsakega resnega zagovorništva pravic živali.  
  
Obrazložitev:
Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali: tretja možnost ne obstaja. Ne biti vegan pomeni neposredno sodelovati pri izkoriščanju živali. Nobene moralne razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi (mleko, mlečni izdelki, jajca) ter med hrano živalskega izvora in uporabo živali za obleko ali ostale izdelke. Vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo kršnje temeljne pravičnosti. Abolicionisti predstavljamo veganstvo kot moralno osnovo oz. moralni imperativ in kot edini razumni odgovor na spoznanje, da imajo živali moralno vrednost. Če živali kaj štejejo v moralnem smislu, potem jih ne moremo obravnavati kot potrošno blago, jih jesti, se oblačiti v njihove kože ali jih izkoriščati v druge namene. Enako kot ne moremo biti za odpravo suženjstva, če smo lastniki sužnjev, ne moremo biti abolicionisti oz. za odpravo živalskega suženjstva, če hkrati uživamo ​​živalske izdelke. Za abolicioniste je veganstvo vprašanje temeljne pravičnosti. "Abolicionistični pristop k pravicam živali" je izvorno, neodvisno družbeno gibanje. Zagovarjanje veganstva kot temeljnega načela pravičnosti ne zahteva velikih, bogatih korporacij ali "voditeljev." To je nekaj, kar lahko in tudi moramo početi vsi kot množično gibanje. Vsak od nas mora biti vodja.


4. Abolicionistični pristop pogojuje moralni status živali izključno s sposobnostjo občutenja in z nobeno drugo kognitivno značilnostjo. Vsa čuteča bitja so si enakovredna v tem, da ne smejo biti uporabljena izključno kot potrošno blago.

Obrazložitev:
Občutenje je subjektivna zavest: obstaja nekdo, ki zaznava in doživlja svet. Čuteče bitje ima svoje interese; se pravi, prioritete, potrebe ali želje. Če je bitje čuteče, to zadostuje, da ima pravico ne biti uporabljeno kot sredstvo za dosego človekovega cilja, kar vzajemno nalaga človeku moralno obvezo, da ne uporabi to bitje kot svoj vir. Čuteče bitje ne rabi imeti človeku podobne kognitivne lastnosti, da bi imelo pravico ne biti obravnavano kot lastnina.


5. Enako kot zavračamo specizem (diskriminacijo na podlagi življenjske vrste), zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije, vključno z rasizmom, seksizmom, heteroseksizmom, diskriminacijo starejših, diskriminacijo ljudi z duševnimi ali telesnimi motnjami v razvoju in diskriminacijo ljudi z ozirom na njihov socialni status. 

Obrazložitev:
Specizem zavračamo zato, ker enako kot rasizem, seksizem, heteroseksizem in ostale oblike človeške diskriminacije, uporablja moralno irelevanten kriterij (življenjsko vrsto) za neupoštevanje in razvrednotenje interesov čutečega bitja. Toda vsakršno nasprotovanje specizmu je smiselno le v okviru celokupnega nasprotovanja vsem oblikam diskriminacije. To pomeni, da ne moremo nasprotovati specizmu in obenem trditi, da kot zagovorniki živali nimamo mnenja glede ostalih oblik diskriminacije. Ne moremo reči, da je življenjska vrsta moralno sporen kriterij za neupoštevanje in razvrednotenje interesov živali, a da obenem nimamo izoblikovanega mnenja o tem ali so rasa, spol ali spolna usmerjenost moralno sporni kriteriji za neupoštevanje in razvrednotenje interesov ljudi. Naše nasprotovanje specizmu zahteva od nas, da nasprotujemo vsem diskriminacijam.


6. Načelo nenasilja je srž gibanja za pravice živali. Nasilje je problem, zato nasilje ne more biti del rešitve.

Obrazložitev:
Abolicionistični pristop promovira nenasilje, saj smatra gibanje za pravice živali za podaljšek mirovnega gibanja, ki vključuje skrb za ne-človeške živali. Glede na to, da večina ljudi aktivno sodeluje v izkoriščanju živali, je nemogoče razločevati izkoriščevalce živali na tiste, nad katerimi je oziroma ni upravičeno izvajati nasilje. In nenazadnje, ker je izkoriščanje živali splošno zelo razširjeno v naši družbi in smatrano za normalno, nasilje nad izkoriščevalci živali ne more biti razumljeno nikakor drugače kot patološki odziv na to kar se smatra za normalno. Edini način je sprejeti veganstvo kot moralno osnovo na individualni ravni ter na družbeni ravni izvajati ustvarjalno in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu, z uporabo abolicionističnega pristopa. 

********
Opomba:
Da bi sprejeli abolicionistični pristop, ni potrebno biti veren, stremeti k duhovnosti ali biti ateist. Lahko ste verni, stremite k duhovnosti, lahko ste ateisti ali karkoli vmes. Popolnoma vseeno je.
Tisto, kar šteje je:
(1) da vam je moralno mar za živali in da jim želite dobro. Ta vaša moralna skrb/moralni impulz lahko izvira od kjerkoli, bodisi duhovnega bodisi ne-duhovnega vira; ter 
(2) da smatrate za veljaven logični argument, ki pravi, da naša moralna skrb ne bi smela biti omejena zgolj na nekatere živali, temveč mora biti razširjena na vsa čuteča bitja ter da bi morali odpraviti in ne zgolj regulirati izkoriščanje živali.  

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Anna Charlton
Adjunct Professor, Rutgers University

-----------


Prevod: Leon Kralj 
******
Podrobnejšo obrazložitev in utemeljitev vsakega izmed šestih načel si lahko preberete tukaj: 
https://leonkralj.blogspot.si/2016/06/abolicionisticni-pristop-do-vprasanja.html

Sorodne teme (kliknite na povezavo)
1. Ali prvič slišite za "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.
2. Veganstvo in diskriminacija
3. Sprevržena usklajenost "welfare" in "single-issue" kampanj z izkoriščanjem živali
4. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali
5. Resnica o "gibanju za pravice živali"
6. Trije enostavni koraki za učinkovito zagovorništvo pravic živali




Ni komentarjev:

Objavite komentar