torek, 22. september 2015

ŠEST TEMELJNIH NAČEL ABOLICIONISTIČNEGA PRISTOPA K PRAVICAM ŽIVALI


1. Vsa čuteča bitja (človeška in ne-človeška) imajo eno pravico - temeljno pravico do tega, da niso obravnavana kot lastnina drugih.

Obrazložitev:
V naši družbi imajo živali status lastnine in so uporabljane izključno kot sredstvo za zadovoljitev človekovih teženj. In čeprav pravimo, da priznavamo živalim moralno vrednost in da jih ne dojemamo kot navadne predmete, njihov status lastnine v resnici pomeni, da pravzaprav nimajo moralne vrednosti; imajo le ekonomsko vrednost. Vsi razpoznavamo, da je obravnavati ljudi kot lastnino v nasprotju s priznanjem ljudi za bitja z moralno vrednostjo. Vsi sprejemamo temeljno moralno načelo, ki pravi, da mora biti vsem ljudem (ne glede na njihove osebne značilnosti) priznana osnovna moralna pravica do tega, da niso obravnavani kot lastnina. Na tem načelu sloni celotna svetovna obsodba človeškega suženjstva. Lastniški status živali pomeni, da so živali obravnavane kot predmeti, ne glede na to ali temu ugovarjamo. Med človeškimi in ne-človeškimi živalmi ni nobene takšne razlike, ki bi upravičila nepriznavanje enake temeljne pravice vsem čutečim ne-človeškim živalim, kot jo priznavamo vsem ljudem. Vsem čutečim bitjem moramo priznati enakovrednost v tem, da niso obravnavana oz. uporabljena izključno kot sredstvo za dosego človekovih ciljev. Abolicionistični pristop zavzema stališče, da so vse oblike izkoriščanja živali – ne glede na to kako domnevno "humane" - moralno neupravičene.


2. Priznavanje temeljne pravice iz prvega abolicionističnega načela pomeni, da moramo odpraviti in ne zgolj regulirati institucionalizirano izkoriščanje živali, ter da ne bi smeli podpirati kampanj za "dobrobit" živali [t.i. welfare reforme] ali kampanj, ki se osredotočajo zgolj na posamične oblike izkoriščanja živali [t.i. single-issue kampanje].

Obrazložitev:
Priznavanje živalim pravice do tega, da niso uporabljane kot lastnina, zahteva, da se zavzemamo za odpravo in ne zgolj za reguliranje institucionaliziranega izkoriščanja živali z namenom da bi ga naredili bolj "humanega". Abolicionisti zavračamo welfare kampanje (kampanje za "dobrobit" živali). Zavračamo tudi single-issue kampanje, vrsto regulacijske kampanje, ki označuje določeno obliko izkoriščanja živali za drugačno ali hujšo od ostalih oblik izkoriščanja, in ki posledično namiguje na to, da so ostale oblike izkoriščanja sprejemljive oz. vsekakor sprejemljivejše od te, ki je izpostavljena v posamični kampanji. Tako welfare kot tudi single-issue kampanje v bistvu promovirajo izkoriščanje živali, kar se odraža v poslovnem sodelovanju med domnevnimi zagovorniki pravic živali in institucionaliziranimi izkoriščevalci.


3. Veganstvo je moralna osnova, pri čemer je ustvarjalno in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu temelj vsakega resnega zagovorništva pravic živali.  
  
Obrazložitev:
Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali: tretja možnost ne obstaja. Ne biti vegan pomeni neposredno sodelovati pri izkoriščanju živali. Nobene moralne razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi (mleko, mlečni izdelki, jajca) ter med hrano živalskega izvora in uporabo živali za obleko ali ostale izdelke. Vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo kršnje temeljne pravičnosti. Abolicionisti predstavljamo veganstvo kot moralno osnovo oz. moralni imperativ in kot edini razumni odgovor na spoznanje, da imajo živali moralno vrednost. Če živali kaj štejejo v moralnem smislu, potem jih ne moremo obravnavati kot potrošno blago, jih jesti, se oblačiti v njihove kože ali jih izkoriščati v druge namene. Enako kot ne moremo biti za odpravo suženjstva, če smo lastniki sužnjev, ne moremo biti abolicionisti oz. za odpravo živalskega suženjstva, če hkrati uživamo ​​živalske izdelke. Za abolicioniste je veganstvo vprašanje temeljne pravičnosti. "Abolicionistični pristop k pravicam živali" je izvorno, neodvisno družbeno gibanje. Zagovarjanje veganstva kot temeljnega načela pravičnosti ne zahteva velikih, bogatih korporacij ali "voditeljev." To je nekaj, kar lahko in tudi moramo početi vsi kot množično gibanje. Vsak od nas mora biti vodja.


4. Abolicionistični pristop pogojuje moralni status živali izključno s sposobnostjo občutenja in z nobeno drugo kognitivno značilnostjo. Vsa čuteča bitja so si enakovredna v tem, da ne smejo biti uporabljena izključno kot potrošno blago.

Obrazložitev:
Občutenje je subjektivna zavest: obstaja nekdo, ki zaznava in doživlja svet. Čuteče bitje ima svoje interese; se pravi, prioritete, potrebe ali želje. Če je bitje čuteče, to zadostuje, da ima pravico ne biti uporabljeno kot sredstvo za dosego človekovega cilja, kar vzajemno nalaga človeku moralno obvezo, da ne uporabi to bitje kot svoj vir. Čuteče bitje ne rabi imeti človeku podobne kognitivne lastnosti, da bi imelo pravico ne biti obravnavano kot lastnina.


5. Enako kot zavračamo specizem (diskriminacijo na podlagi življenjske vrste), zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije, vključno z rasizmom, seksizmom, heteroseksizmom, diskriminacijo starejših, diskriminacijo ljudi z duševnimi ali telesnimi motnjami v razvoju in diskriminacijo ljudi z ozirom na njihov socialni status. 

Obrazložitev:
Specizem zavračamo zato, ker enako kot rasizem, seksizem, heteroseksizem in ostale oblike človeške diskriminacije, uporablja moralno irelevanten kriterij (življenjsko vrsto) za neupoštevanje in razvrednotenje interesov čutečega bitja. Toda vsakršno nasprotovanje specizmu je smiselno le v okviru celokupnega nasprotovanja vsem oblikam diskriminacije. To pomeni, da ne moremo nasprotovati specizmu in obenem trditi, da kot zagovorniki živali nimamo mnenja glede ostalih oblik diskriminacije. Ne moremo reči, da je življenjska vrsta moralno sporen kriterij za neupoštevanje in razvrednotenje interesov živali, a da obenem nimamo izoblikovanega mnenja o tem ali so rasa, spol ali spolna usmerjenost moralno sporni kriteriji za neupoštevanje in razvrednotenje interesov ljudi. Naše nasprotovanje specizmu zahteva od nas, da nasprotujemo vsem diskriminacijam.


6. Načelo nenasilja je srž gibanja za pravice živali. Nasilje je problem, zato nasilje ne more biti del rešitve.

Obrazložitev:
Abolicionistični pristop promovira nenasilje, saj smatra gibanje za pravice živali za podaljšek mirovnega gibanja, ki vključuje skrb za ne-človeške živali. Glede na to, da večina ljudi aktivno sodeluje v izkoriščanju živali, je nemogoče razločevati izkoriščevalce živali na tiste, nad katerimi je oziroma ni upravičeno izvajati nasilje. In nenazadnje, ker je izkoriščanje živali splošno zelo razširjeno v naši družbi in smatrano za normalno, nasilje nad izkoriščevalci živali ne more biti razumljeno nikakor drugače kot patološki odziv na to kar se smatra za normalno. Edini način je sprejeti veganstvo kot moralno osnovo na individualni ravni ter na družbeni ravni izvajati ustvarjalno in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu, z uporabo abolicionističnega pristopa. 

********
Opomba:
Da bi sprejeli abolicionistični pristop, ni potrebno biti veren, stremeti k duhovnosti ali biti ateist. Lahko ste verni, stremite k duhovnosti, lahko ste ateisti ali karkoli vmes. Popolnoma vseeno je.
Tisto, kar šteje je:
(1) da vam je moralno mar za živali in da jim želite dobro. Ta vaša moralna skrb/moralni impulz lahko izvira od kjerkoli, bodisi duhovnega bodisi ne-duhovnega vira; ter 
(2) da smatrate za veljaven logični argument, ki pravi, da naša moralna skrb ne bi smela biti omejena zgolj na nekatere živali, temveč mora biti razširjena na vsa čuteča bitja ter da bi morali odpraviti in ne zgolj regulirati izkoriščanje živali.  

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Anna Charlton
Adjunct Professor, Rutgers University

-----------


Prevod: Leon Kralj 
******
Podrobnejšo obrazložitev in utemeljitev vsakega izmed šestih načel si lahko preberete tukaj: 
https://leonkralj.blogspot.si/2016/06/abolicionisticni-pristop-do-vprasanja.html

Sorodne teme (kliknite na povezavo)
1. Ali prvič slišite za "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.
2. Veganstvo in diskriminacija
3. Sprevržena usklajenost "welfare" in "single-issue" kampanj z izkoriščanjem živali
4. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali
5. Resnica o "gibanju za pravice živali"
6. Trije enostavni koraki za učinkovito zagovorništvo pravic živali




6 komentarjev:

  1. Napisal si: "Zavračamo tudi single-issue kampanje, vrsto regulacijske kampanje, ki označuje določeno obliko izkoriščanja živali za drugačno ali hujšo od ostalih oblik izkoriščanja, in ki posledično namiguje na to, da so ostale oblike izkoriščanja sprejemljive oz. vsekakor sprejemljivejše od te, ki je izpostavljena v posamični kampanji."

    Vprašanje je, ali dejansko namigujejo ali TI podtikaš in potem mlatiš moža iz slame. Morda malo mešano?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Boris,

      za večino ljudi je jedenje živil živalskega izvora ter nošenje in uporabljanje živalskih produktov nekaj tako normalnega kot spanje ali dihanje zraka. Če izpostaviš eno izmed oblik izkoriščanja živali, jo s tem neizogibno razločiš v moralnem smislu. Ker večina ljudi misli, da je jedenje mesa, mlečnih izdelkov in jajc nekaj "naravnega" in ne sproža nobene moralne dileme, tvoje osredotočanje in opozarjanje na nemoralnost uživanja mesa sporoča, da uživanje mlečnih izdelkov in jajc ni sporno ter da je njihova uporaba moralno sprejemljiva ali vsaj bolj sprejemljiva od mesa.

      V kolikor so X, Y in Z vsi sprejeti kot moralno neoporečni, a izpostaviš X kot moralno problematičnega, s tem jasno namiguješ javnosti, da se Y in Z razlikujeta od X, zaradi česar nista moralno nesprejemljiva ali sta v moralnem smislu vsaj drugačna od X. S tovrstno težavo se srečujemo vsakodnevno: ljudje so prepričani, da se v moralnem smislu nošenje krzna razlikuje od oblačenja v usnje, volno ali svilo; prav tako mislijo, da se jedenje mesa z vidika morale razlikuje od uživanja drugih živalskih proizvodov. In prav to je glavna težava single-issue kampanj (kampanj, ki se osredotočajo na posamično obliko izkoriščanja živali).

      To se lepo odraža tudi v javnem zbiranju podpore za single-issue kampanje. Če želimo, da kampanja uspe (npr. kampanja proti krznu, vivisekciji, lovu, cirkusom z živalmi, ipd.), moramo vzpostaviti koalicije podpornikov, ki zajemajo čim širši krog ljudi, vključno s tistimi, ki verjamejo, da je izkoriščanje živali samo po sebi sprejemljivo in ki nasprotujejo le tisti obliki izkoriščanja živali, na katero se nanaša posamezna kampanja. Takšne kampanje MORAJO poiskati najmanjši skupni imenovalec med vključenimi v koalicijo, kajti v nasprotnem primeru bi izgubile ta del koalicije.

      In ravno v tem je težava.

      Single-issue kampanja, ki se npr. osredotoča na nasprotovanje foie gras (jetrna pašteta prisilno pitanih gosi), si prizadeva vzpostaviti koalicijo, ki bo vključevala ljudi, ki jedo meso, a mislijo, da se foie gras v moralnem smislu razlikuje od ostalega mesa (čeprav se ne). Single-issue kampanja, ki se osredotoča na meso, si prizadeva vzpostaviti koalicijo, ki bo vključevala ljudi, ki uživajo mlečne izdelke in jajca, a mislijo, da se to moralno razlikuje od mesa (čeprav se ne). Single-issue kampanja, ki se osredotoča na krzno, si prizadeva vzpostaviti koalicijo ljudi, ki nosijo volno, usnje ali svilo namesto krzna (čeprav med njimi ni moralne razlike).

      Ker si single-issue kampanje (in welfare kampanje na splošno) prizadevajo vzpostaviti koalicijo ljudi, katerih velika večina sodeluje pri ravnanju, ki se v ničemer ne razlikuje od vsebine na katero cilja kampanja, ki jo podpirajo, te kampanje NEOBHODNO promovirajo tisto izkoriščanje živali, ki ni predmet te kampanje. Namreč, tiste oblike izkoriščanja oz. proizvode, ki niso predmet kampanje (a se v resnici v moralnem smislu ne razlikujejo od nje), MORAJO označiti kot bolj "humane" oz. "zaželene". Z drugimi besedami, single-issue kampanje sporočajo javnosti, da je tisti živalski proizvod, ki ni predmet te kampanje, tisto, česar BI SE MORALI ljudje posluževati in podpirati.

      Vse tovrstne kampanje se MORAJO pretvarjati, da se ravnanje ali proizvod, na katerega se nanaša posamezna kampanja, v moralnem smislu razlikuje od ravnanj ali proizvodov, ki niso predmet kampanje ter da so slednje moralno zaželene alternative. Če se tistim, ki nadaljujejo s sodelovanjem pri izkoriščanju živali ne reče, da jih njihovo izkoriščanje dela "sočutne", potem ne bodo podprli teh kampanj. Ljudi pripravijo do tega, da se počutijo prijetno in le-to se doseže z zahrbtno pretvezo, da je predmet kampanje nemoralen, medtem ko njihovo ravnanje ni nemoralno oz. je precej manj nemoralno.

      Nadaljevanje tega argumenta si lahko prebereš v blogu z naslovom »Zakaj kampanje za dobrobit živali in single-issue kampanje NEOBHODNO promovirajo izkoriščanje živali«: https://leonkralj.blogspot.si/2016/11/zakaj-kampanje-za-dobrobit-zivali-in.html

      Izbriši
  2. Napisal si: "Enako kot zavračamo specizem (diskriminacijo na podlagi življenjske vrste), zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije, vključno z rasizmom, seksizmom, heteroseksizmom, diskriminacijo starejših, diskriminacijo ljudi z duševnimi ali telesnimi motnjami v razvoju in diskriminacijo ljudi z ozirom na njihov socialni status."

    Si kdaj v življenju delal na vrtu? Kako si obravnaval polže, koloradske hrošče, uši, ...?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Zdravo, Boris!

      Prvič: če bi bili vsi ljudje vegani, bi potrebovali mnogo manj obdelovalnih površin za gojenje hrane, zato bi umrlo tudi precej manj polžev, koloradskih hroščev in uši, za katere te skrbi.

      Drugič: bistvena moralna razlika je, ali ubiješ nekoga namerno ali nenamerno. Na primer: pri gradnji cest oz. določanju hitrostne omejitve lahko strokovnjaki zelo natančno izračunajo kolikšna je statistična verjetnost za prometno nesrečo na določenem odseku ceste. Vzemimo na primer, da se določi omejitev 70km/h, ki predstavlja statistično verjetnost za 1 smrtno žrtev letno. Toda, ali to zdaj pomeni, da je enako, če ta človek umre v prometni nesreči na naši cesti ali pa če ga ustrelimo s puško? Seveda ne. Povzročiti smrt posredno in nenamerno (preko gradnje cest) je nekaj povsem drugega kot povzročiti smrt direktno in namerno (hladnokrvni umor).

      In enako velja za živali: biti vegan pomeni, da ne trpinčiš in ne ubijaš živali namerno, kadarkoli je to praktično izvedljivo (tudi na vrtu, seveda). Toda če nismo vegani, potem povsem namerno in direktno sodelujemo v načrtnem vzrejanju, izkoriščanju in ubijanju živali. Živali, ki jih ljudje jemo, so tu izključno zato, ker smo jih načrtno (umetno) spravili na ta svet z namenom, da jih izkoristimo in ubijemo. To seveda ne velja za polže, koloradske hrošče in uši, ki jih omenjaš. Bistvena moralna razlika je ali namerno vzrediš bitje, zato da ga izkoristiš in ubiješ, ali pa je smrt nesrečna posledica nekih drugih dejavnosti (na primer dela na vrtu ali vožnje s kolesom, ko ti komar ali mušica prileti v čelado in umre). Rešitev te problematike seveda ni v tem, da dvignemo roke, češ - ker ne morem preprečiti vseh smrti, bom nadaljeval s popolnoma nepotrebnim in namernim izkoriščanjem živali, temveč je rešitev v tem, da preprečimo vse tiste smrti, ki jih z lahkoto preprečimo - začenši s tem kaj damo v usta trikrat dnevno. To je moralna osnova.

      Če bi bili vsi ljudje etični vegani, bi zelo hitro iznašli način kako masovno pridelovati hrano brez kakršnegakoli ubijanja živali (tudi polžev, koloradskih hroščev in uši). Ljudje smo zelo dobri, ko gre za iznajdbe, ki podpirajo naše interese oz. vrednote, ki jih spoštujemo. Dokler pa je 99% ljudi neveganov, je večina predlaganih rešitev takšnih, ki ignorirajo živali. A na srečo se že dogajajo pozitivne spremembe, kot je npr.vertikalna proizvodnja rastlinske hrane: http://gizmodo.com/the-worlds-largest-indoor-vertical-farm-is-being-built-1717140120 Vsaka tovrstna farma lahko prehrani več stotisoč ljudi in predstavlja 75-krat večjo produktivnost v primerjavi s klasično proizvodnjo. Poleg tega porabi kar 95% manj vode, je brez vsakršnih pesticidov in seveda ne ubija nobenih živali.

      Skratka, veganstvo ni sinonim za "popolnost", pač pa moralna OSNOVA oz. prvi korak, mimo katerega ne moremo, če govorimo o temeljni pravičnosti v odnosu do živali - enako kot ne biti rasist, ne biti seksist ali ne biti pedofil ni sinonim za "popolnost", pač pa moralna OSNOVA, mimo katere ne moremo, če govorimo o temeljni pravičnosti v odnosu do soljudi. Vsa nadaljnja prizadevanja so nesmiselna, če ni izpolnjena ta osnova.

      Izbriši
  3. Napisal si: "biti vegan pomeni, da ne trpinčiš in ne ubijaš živali namerno, kadarkoli je to praktično izvedljivo"

    Kje si vzel to definicijo veganstva?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Boris,

      na to sem ti že odgovoril v komentarju pod blogom z naslovom »Razumeti stališče pristašev welfare pristopa k pravicam živali«, prosim preberi si: http://leonkralj.blogspot.si/2015/09/razumeti-stalisce-pristasev-welfare.html

      Če nisi vegan, sodeluješ pri trpinčenju in ubijanju živali v odsotnosti vsakršne nuje (torej namerno), kajti NIHČE ne rabi jesti mesa, mleka, mlečnih izdelkov ali jajc za zdravje. Biti vegan pomeni ne početi tega. Ti ni "definicija" kot sicer razumemo ta pojem, ampak dejstvo.

      Izbriši