Dne 18.2.2005 je v Angliji in Walesu stopil v veljavo zakon, ki prepoveduje
lov na lisice in drugo divjad s pomočjo psov [hrtov].
Leta 2009 sem pisal o tem, kako ima domnevna prepoved lova na
lisice s hrti številne resne pomanjkljivosti. Potem, ko so zbrali ogromne
količine denarja preko donacij, so predstavniki organizacij za dobrobit živali uspeli doseči prepoved uporabe hrtov pri lovu na lisice, hkrati pa je bilo
lovcem še vedno dovoljeno uporabljati hrte pri sledenju in plašenju plena
(lisice ali druge divje živali) ter nato žival ustreliti oz. za to uporabiti sokola.
Podporniki lova na lisice so z izkoriščanjem lukenj v zakonu izigravali
zakonodajo, kar je imelo za posledico še večje število ubitih lisic kot pred
uvedbo "prepovedi" lova.
Welfaristi [zagovorniki gibanja za "dobrobit" živali; op.p.] so
proglasili zmago in zaprosili za še več donacij.
Kot sem dejal že takrat (in to stališče zagovarjam še danes), je
poimenovati takšno "prepoved" za zmago več kot absurdno. Kampanja, s katero so
tekom let od ljudi zbrali na milijone funtov, je pomenila popolno izdajo, tako
živali kot donatorjev.
Medijska
hiša BBC je poročala, da se je štiri leta po tistem, ko je "prepoved" lova prišla
v veljavo, zgodilo sledeče:
Niti ena sama vrsta lova ni bila ukinjena. Danes je registriranih dvakrat več lovskih hrtov kot jih je bilo pred tremi leti in po poročanju Lovske zveze je število lovcev naraslo za 11%.
Konzervativci, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo prednost pred Laburisti, v primeru zmage na naslednjih volitvah obljubljajo spremembo Zakona o lovu, zaradi česar zagovorniki lova pravijo, da je preklic prepovedi lova tako sedaj postal ne le možen temveč zelo verjeten.
A welfaristi
se še kar niso nehali okoriščati s to nesmiselno kampanjo.
Konzervativci
so na volitvah 7. maja ponovno zavzeli večino v parlamentu in predsednik vlade
David Cameron je napovedal, da se bo zavzel za preklic "prepovedi" lova (ki v
resnici sploh ni "prepoved").
In
organizacije za dobrobit živali se že ogrevajo za pričetek povračilne kampanje
proti preklicu "prepovedi", ki sploh ni "prepoved".
Poglejmo torej
s čim imamo v resnici opravka:
Welfare organizacije za živali, zato da bi
dosegle "prepoved", ki v resnici sploh ni "prepoved", zaprosijo javnost za donacije. Ko
dosežejo "prepoved", ki sploh ni "prepoved", razglasijo zmago in zaprosijo za še več
podpore. In zdaj bodo te iste organizacije ponovno moledovale za donacije, z namenom,
da se bodo borile proti preklicu "prepovedi", ki sploh ni "prepoved" (temveč je
v resnici le razredni boj med Konzervativci in Laburisti). Ja, samo še vprašanje
časa je, kdaj bomo ponovno začeli videvati njihove pozive, opremljene z
ljubkimi fotografijami lisičjih mladičev in grozljivimi podobami s strani hrtov
raztrganih lisic, ki govorijo ljudem, da lahko vse to preprečijo in rešijo
živali, če le donirajo.
Najpomembnejša
parola zagovornikov welfare gibanja se glasi:
[doniraj; op.p.]
Toda vedno
znova bodo abolicionisti [zagovorniki odprave izkoriščanja živali, ki
nagovarjajo k veganstvu kot moralni osnovi; op.p.] - ki izpostavljajo
absurdnost tovrstnih kampanj in očitno dejstvo, da imajo največjo korist od
kampanj prav organizacije, ki jih sprožajo - tisti, ki bodo proglašeni za "razdvojevalne" ter da niso pravi "aktivisti", ker ne maširajo uglašeni skupaj
z dobička željnimi welfare organizacijami, ki razglašajo, da "aktivizem" pomeni
donirati njihovim organizacijam in služiti kot brezplačna delovna sila njihovim
welfare ter "single-issue" kampanjam, ki zberejo ogromno denarja zanje.
Toda
resničnost še naprej ostaja sledeča: "single-issue" kampanje (in welfare reforme
na splošno) niso nič drugega kot poslovna priložnost za velike organizacije za "pravice" živali [PETA, Mercy for Animals, Farm Sanctuary, HSUS, Compassion Over Killing,
Animal Rights International, Viva!, DxE, Animal Aid, ALF, VegFund, "Vegan" Outreach, The "Vegan" Society, Animals Australia, itd. itd.; op.p.], ki s
pomočjo živalim nimajo prav nikakršne zveze. Pravzaprav tovrstne kampanje ne
počnejo drugega kot aktivno promovirajo izkoriščanje živali s tem, ko (v tem primeru) označujejo lov s hrti za
hujšega od lova z drugimi sredstvi, od katerekoli druge oblike lova ter hujšega
od uporabe živali za zabavo ali kakršnekoli druge namene.
To je
poslovni načrt, ki deluje. Samo pomislite koliko tovrstnih karieristov ne rabi
hoditi v službo, saj imajo privilegij biti polno zaposleni "aktivisti",
obravnavani kot zvezde s strani tistih, ki jim služijo kot brezplačna delovna
sila.
A bodimo
jasni: to nima nič opraviti s pomočjo živalim.
Več kot
očitno je, da "prepoved" lova na lisice predstavlja vse prej kot "prepoved" ter
da gre za klasični primer zgrešenosti single-issue welfare reform.
Vprašanje
izkoriščanja živali zahteva moralno spremembo paradigme. Ta sprememba se mora
začeti z ustvarjalnim, nenasilnim izobraževanjem o veganstvu.
*******
Če še niste
vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za
nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.
Če so živali
moralno pomembne, potem veganstvo ni opcija - je nuja. Vsaka organizacija ali
društvo, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti trdno
stališče, da je veganstvo moralni
imperativ.
Gary L.
Francione
Board of
Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University
Prevod: Leon
Kralj
Vir:
Sorodne teme (kliknite na povezavo):
1. Nekateri "zagovorniki živali" nikoli ne izpustijo priložnosti za okoriščanje z izkoriščanjem živali
Ni komentarjev:
Objavite komentar