torek, 31. maj 2016

Gorila Harambe in piščanec

Veliko ljudi je zelo razburjenih zaradi uboja Harambeja, goriljega zapornika v živalskem vrtu v Cincinnatiju. 



Ljudje se upravičeno razburjajo. Ni bilo prav zapreti Harambeja v živalski zapor, kot tudi ni bilo prav, da so ga ubili. 

Toda to, kar so storili Harambeju, ni nič bolj narobe od tega kar delamo vsem živalim, ki jih uporabljamo za hrano (ali katerekoli druge namene). 

Harambe je precej težji od malega piščanca, čigar telo se prodaja v trgovini za nekaj evrov. Toda z moralnega vidika imata Harambe in brezimeni piščanec enakovredno težo. Harambe ceni svoje življenje enako kot piščanec ceni svoje. In oba cenita svoje življenje enako kot ti ceniš svoje. Življenje je ljubo vsem. 

Če nasprotuješ temu kar so storili Harambeju in nisi vegan, vedi, da ni nobene moralne razlike med živaljo, za katero misliš, da je "posebna" in živaljo, ki jo ješ. 

Razpoznaj moralno vrednost vseh čutečih bitij in postani vegan.


*******
Če še nisi vegan, prosim postani vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.
Sorodne teme (kliknite na povezavo):
7. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali 





nedelja, 29. maj 2016

Aktivizem v praksi – 3.del: Vegetarijanstvo ni prvi korak!

Vsak vegan je že velikokrat slišal s strani neveganov izraženo stališče, da vegetarijanstvo predstavlja korak naprej v moralnem smislu oz. da celo zadosti naši moralni dolžnosti do živali. In ta "kmečka logika" se je zdaj razpasla še med vegani, ki nagovarjajo ljudi k vegetarijanstvu, kot neke vrste moralnemu napredku oz. enemu izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali.

Naj poudarim, da je tovrstni način razmišljanja popolnoma zgrešen. Druge ljudi, vključno in še posebej "vsejedce", bi morali izobraževati izključno o veganstvu ter nikoli ne bi smeli oglaševati vegetarijanstva kot moralno bolj zaželenega od "vsejedstva".

V moralnem smislu namreč ne obstaja nikakršna razlika med mesom in drugimi izdelki živalskega izvora. Živali, ki so izkoriščane za mleko se na splošno dlje časa vzdržuje pri življenju v primerjavi s tistimi, ki so izkoriščane za meso in z njimi se ravna prav tako slabo, če ne še slabše, ter nazadnje končajo v isti klavnici. Še več, klanje živali za meso in mlečna industrija sta neločljivo povezana, saj teletina ne bi obstajala brez mlečne industrije in krave mlekarice so nazadnje vse zaklane in pojedene.

Promovirati vegetarijanstvo namesto veganstva je podobno – in enako nesmiselno – kot bi nekdo trdil, da obstaja moralna razlika med uživanjem mesa lisastih krav in mesa krav brez lis.

Ko promoviramo tovrstno umetno razlikovanje, postane še težje za tistega, ki se odreče mesu, da postane vegan, saj v tem ne vidi tehtnega razloga. Tako pogosto, kot sem slišal zagovornike živali govoriti, da bi morali promovirati vegetarijanstvo namesto veganstva, sem slišal tudi vegane razlagati, da so obtičali pri vegetarijanstvu dolga leta preden so postali vegani ravno zato, ker so verjeli, da so "sočutni" in delujejo moralno ter da so odvezani svoje moralne dolžnosti do živali s tem, če ne jedo mesa, a uživajo mlečne izdelke.

Nikoli ne bi smeli prikazovati, da obstaja nekakšna moralna razlika med mesom in mlečnimi izdelki.  Enako kot je moralno zgrešeno uživati meso, je tudi moralno zgrešeno uživati mlečne izdelke in druga živila živalskega izvora (ribe, jajca, itd.).

Postopni koraki


Pogosto me sprašujejo kaj reči nekomu, ki pravi, da se strinja z moralno teorijo veganstva, a trdi, da ne more takoj postati vegan.

Kot prvo, vedno poudarim, da je postati vegan zelo enostavno. Odločno zavračam stališče, ki ga promovirajo številni zagovorniki živali, češ da je biti vegan težko. Zelo enostavno je. Vegan sem že 34 let. Nekoliko težje je bilo takrat ko sem začel, toda tudi leta 1982 ni bilo preveč težko. Leta 2016 pa je to sploh otročje lahko. In če želite jesti zdravo ter se izogibati predelani hrani, je še lažje.

Drugič, nikoli ne spodbujam ljudi naj uživajo jajca "proste" reje, ekološko mleko, meso "srečno" izkoriščanih živali, ipd. Kot prvo, vse te živali so mučene. Čeprav so živali vzrejene v pogojih domnevno "proste" reje, ali čigar izdelki se oglašujejo kot "ekološki", so vzrejene v pogojih, ki so morda za odtenek manj brutalni kot na običajnih intenzivnih farmah, toda še vedno so mučene. Takšnih izdelkov ne bi nikoli skušal prikazovati drugače kot to kar v resnici so: trik, ki je namenjen temu, da se ljudje počutijo bolj prijetno ob jedenju živali.

Tretjič, tiste, ki so resnično nepripravljeni, da bi postali vegani takoj, spodbujam k sledenju t.i. "veganskega 1-2-3 načrta". Le-ta vpeljuje veganstvo v treh stopnjah. Oseba najprej postane vegan za zajtrk za določeno obdobje (nekaj tednov, mesec). Nato vidi, kako je to enostavno ter kako okusni in hranilni so takšni zajtrki. Nato za neko obdobje vpelje še veganska kosila, kasneje še večerje in potem je vegan.

Čeprav menim, da je upoštevanje "veganskega 1-2-3 načrta" bolj zaželeno od jedenja mesa "srečno" izkoriščanih živali ali mlečnih izdelkov, nikoli ne dam vedeti, da je jedenje živil živalskega izvora lahko kadarkoli (niti med 1-2-3 načrtom) moralno sprejemljivo. Vedno sem jasen, da je veganstvo edina smiselna poteza, če jemlješ interese živali resno. Zagovornik živali mora vedno dati jasno vedeti, da četudi nagovorjena oseba ni pripravljena postati vegan nemudoma, je nič manj od veganstva ne odvezuje njene moralne dolžnosti do živali. 

*******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če pravimo, da imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Prevod: Leon Kralj






četrtek, 26. maj 2016

Aktivizem v praksi – 2.del: Kako govoriti z ne-veganom

Zagovorniki živali me pogosto sprašujejo: kako naj govorimo z neveganom o veganstvu, ne da bi ga že na začetku odvrnili?

Lažje je, kot si mislite. Na splošno velja, da je vedno lažje razpravljati o tem z nekom, ki ne čuti, da ga obsojate in ki ga spodbudite k razmišljanju.

Torej, priporočljivo je, da se pogovarjate o veganstvu brez vsakršnega obsojanja. Vedite, da je za večino ljudi jedenje mesa, mlečnih izdelkov ali jajc in nošenje usnja, volne in svile nekaj tako normalnega kot dihanje zraka ali pitje vode. Nekdo, ki uživa mlečne izdelke ali uporablja živalske proizvode običajno ni slaba oseba.

Najučinkovitejši način za to, da pripraviš nekoga do tega, da razume bistvo veganstva je, da mu pokažeš kako se le-to sklada s tem v kar sicer že verjame. To lahko storiš na številne načine. Predstavljam vam konkretni primer dialoga z nekom, ki sem ga imel na radiu v pogovorni oddaji:

»Ali se strinjate s stališčem, da ni prav povzročati trpljenja ali smrti živalim po nepotrebnem?«
»Da, seveda.«
»Lahko bi sicer na dolgo in široko razpravljala o tem kaj pomeni "po nepotrebnem", toda ali se strinjate, da ni prav povzročati živalim trpljenja ali smrti za zabavo, iz užitka ali navade?«
»Jasna stvar. Normalno. Bil sem zgrožen, ko je prišla na dan zgodba, da je bil Michael Vick [igralec ameriškega nogometa] vpleten v prirejanje pasjih bojev. Menim, da je takšno početje barbarsko.«
»Zakaj?«
»Saj je očitno zakaj. Zato, ker ni prav, da živali trpijo in umirajo za našo zabavo.«
»Ali jeste meso, sir ali pijete mleko?«
»Da, ne jem ravno veliko govedine, ker vem, da to ni dobro za zdravje, toda jem svinjino, piščanca in ribo. In obožujem sir in sladoled.«
»Kakšna je razlika med tem kar počnete vi in kar je storil Michael Vick?«
»Kako, prosim? Ne razumem.«
»Torej, Michael Vick je živalim zadajal trpljenje in smrt, zato ker je užival v rezultatih tega početja. Tisti med nami, ki jedo meso in mlečne izdelke prav tako zadajajo trpljenje in smrt živalim, zato ker uživajo v rezultatih tega početja. Edina razlika je, da mi plačamo nekomu drugemu, da namesto nas opravi umazano delo.«
»Toda med tema dvema početjema je vendar razlika.«
»Kakšna razlika? Jesti živila živalskega izvora je nepotrebno. Pravzaprav številni zdravniki soglašajo, da so živila živalskega izvora pogubna za človekovo zdravje. Poleg tega predstavlja živinoreja pravo ekološko katastrofo. Najboljše opravičilo, ki ga lahko ponudimo za zadajanje bolečine, trpljenja in smrti več kot 70 milijardam kopenskih in bilijonu morskih živali letno je, da so dobrega okusa.«
»Še nikoli nisem o tem razmišljal na tak način.«

Zatem smo v oddaji govorili še o ravnanju s kravami "mlekaricami" v mlečni industriji in kokošmi "nesnicami" v perutninski industriji. Tri dni kasneje mi je oseba, s katero sem se pogovarjal, pisala, da se je odločila, da postane vegan.  

*******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno/humano" izkoriščanje živali ali postopne "majhne korake", zato da bodo ljudje postali vegani. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če pravimo, da imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Prevod: Leon Kralj


Avdio posnetek o tem kako govoriti z nevegani o veganstvu: http://www.abolitionistapproach.com/media/podcast/20100914-araa-commentary-19.mp3

Sorodne teme (kliknite na povezavo):






ponedeljek, 23. maj 2016

Aktivizem v praksi - 1.del

Spodnji pogovor (kot se ga spomnim "iz glave", glede na to, da si nisem zapisoval) je potekal med menoj in mojo sodelavko iz Univerze Rutgers. Zdaj je veganka. Pogovor se je zgodil pred tremi tedni.

Ona: "V redu, strinjam se, da ne bi smeli grdo ravnati z živalmi, toda ne sprejmem tega, da bi morali postati vegani."
Jaz: "Ok, zakaj meniš, da ne bi smeli grdo ravnati z živalmi?"
Ona: "Pač, zato ker to ni prav."
Jaz: "Zakaj ne?"
Ona: "Kako to misliš, ´zakaj ne´?"
Jaz: "Zakaj se ti ne zdi prav, če ljudje grdo ravnajo z živalmi? Saj živali ne štejejo nič v moralnem smislu, kajne?"
Ona: "Ne, ni res. Seveda štejejo."
Jaz: "Kako? Kaj to pomeni?"
Ona: "To pomeni, da jih ne smemo trpinčiti brez tehtnega razloga."
Jaz: "In kaj je tehten razlog?"
Ona: "Nekaj, kar zahteva nujo."
Jaz: "Ok, je lahko užitek tehten razlog?"
Ona: "Ne, seveda ne. "
Jaz: "Priročnost?"
Ona: "Ne." 
Jaz: "Navada?"
Ona: "Tudi ne."
Jaz: "V redu. Ugotovila sva torej, da se že strinjaš s tem, da je tvoja moralna dolžnost postati veganka." 
[Za prehranjevanje z živalmi namreč ljudje nimamo nobenega drugega razloga kot ravno užitek ob okusu, priročnost ali navada, saj nam ni potrebno jesti živali, da bi zadostili optimalnemu zdravju – prej obratno; op.p.]

Govorila sva še približno 2 uri, predvsem o konkretnih prehranskih zadevah. Povabil sem jo na našo spletno stran www.howdoigovegan.com. Včeraj sem jo ponovno srečal. Postala je veganka. Ni šla skozi nobeno vmesno fazo zmanjševanja uživanja mesa, vegetarijanstva, uživanja jajc iz "proste" reje ali mesa krav "izpod planin", ipd. Veganka je. Ponosno mi je povedala tudi, da je ravnokar kupila svoj prvi par ne-usnjenih čevljev.

Tudi vi ste sposobni speljati takšen pogovor. Vsi smo ga. In učinkuje. Pravzaprav je ustvarjalno, nenasilno vegansko izobraževanje edina stvar, ki zares učinkuje.

*******
Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):
7. Trije enostavni koraki za učinkovito zagovorništvo pravic živali 




četrtek, 19. maj 2016

Moralna "večvrednost" ljudi ali kako je pes rešil življenje svojemu prijatelju

Ljudje ponavadi skušajo opravičevati svoje zatiranje in izkoriščanje živali z izpostavljanjem domnevnih empirično dokazanih razlik med ljudmi in živalmi. Ena izmed številnih razlik na katere se sklicujejo je ta, da so živali, za razliko od ljudi, nesposobne moralnega razmišljanja, presojanja in ravnanja. Tovrstni pomislek pravi, da so lahko člani moralne skupnosti samo tisti, ki razpoznajo moralnost določenih situacij ter se ravnajo v skladu z moralnimi načeli, ki veljajo v odnosu do drugih - in glede na to, da živali tega domnevno niso sposobne, smo upravičeni do tega, da jih obravnavamo kot predmete brez moralne vrednosti (da jih jemo, se oblačimo v njihove kože in izkoriščamo na vse mogoče načine). 

Ta argument je problematičen iz najmanj dveh razlogov.

Prvič, težava je že v samem logičnem sklepanju. Predpostavljajmo, da imamo dva človeka – enega, ki je normalno razvit in drugega z motnjami v duševnem razvoju, ki je nezmožen razpoznavanja svojih moralnih dolžnosti v odnosu do drugih ljudi. Se ta dva človeka med seboj razlikujeta? Nedvomno. Je katera izmed razlik med njima pomembna za to, kako ju obravnavamo? Da, seveda. Če ima nekdo motnje v duševnem razvoju, zaradi česar je nezmožen razpoznavanja svojih dolžnosti, potem si morda ne bi želeli, da se mu npr. zaupa odgovornost sklepanja pravnih pogodb. Toda ali je ta razlika pomembna pri tem, da uporabimo takšnega človeka brez njegove privolitve v biomedicinskih poskusih, ga prisilimo v darovanje organov ali ga na kakršenkoli drug način izrabimo izključno kot sredstvo za dosego našega cilja? Večina med nami bi bila zgrožena ob predlogu, da lahko uporabimo ljudi z motnjami v duševnem razvoju kot "poskusne zajčke" ali da jih prisilimo v darovanje organov ali da jih imamo za sužnje. Vsi razpoznavamo, da je njihova duševna nezmožnost nepomembna pri tem, ko govorimo o moralni upravičenosti izkoriščanja teh ljudi kot vira za "normalne" ljudi.

Drugič, gre tudi za ignoriranje empiričnih dejstev. Smo mar res samo ljudje sposobni moralnega odziva in ravnanja? Obstaja neskončno število zabeleženih primerov različnih živalskih vrst, ko so le-te tvegale svojo lastno fizično varnost z namenom pomoči drugim; kar pomeni, da so ravnale na način, ki ga ljudje smatramo za moralnega. Psi, ki tečejo v goreče hiše zato, da bi rešili ljudi; rakuni, ki tvegajo svojo lastno varnost, da pomagajo drugim rakunom, ki so slepi; primati, zaprti v živalskih vrtovih, ki zaščitijo ljudi, ki padejo v njihovo ogrado.

Na enega takšnih primerov so me opozorili tudi moji študenti pri predmetu Človekove pravice/pravice živali, ki ga skupaj z Anno Charlton poučujeva na Univerzi Rutgers: pes, ki je tvegal svoje življenje, zato da bi pomagal drugemu psu, ki ga je zbil avto (kliknite za ogled videa). Ne trdim, da je pes sprva posedal naokrog in premišljeval o svojih moralnih dolžnostih preden se je odzval na enak način, kot bi to storil človek. Pa kaj zato! Pes je ravnal nesebično. Tega pasjega vedenja ni mogoče odpraviti z razlago, češ da je šlo za nekakšen "instinkt" ali koristoljubno potezo. Pes se je povsem jasno in namerno odločil storiti nekaj, kar je predstavljalo resno tveganje za njegovo lastno življenje.

In ljudje, ki naj bi bili "nekaj posebnega" oz. domnevno "večvredni" od psa, ker so za razliko od njega moralna bitja, se niso zmenili niti toliko, da bi ustavili ali vsaj upočasnili hitrost vožnje svojih avtomobilov.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če smatrate živali za moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan:

Prevod: Leon Kralj

Naslov izvirnika: Moral Behavior and Moral Significance  

Sorodne teme (kliknite na povezavo)






nedelja, 15. maj 2016

Radikalno različno dojemanje morale med vegani

Vsakič, ko se v medijih pojavi zgodba o določeni živali – psu, mački, konju, kravi, pujsu – ki je žrtev mučenja in krutega ravnanja, je javnost ogorčena.

To nam pove, da velika večina ljudi že smatra živali za člane moralne skupnosti. 

Gibanje, ki si prizadeva za pravičnost do živali (abolicionistično gibanje), ta odziv ljudi vidi kot priložnost za to, da jih izobrazi in seznani s tem, da jih njihove že obstoječe vrednote (=živali imajo moralno vrednost) zavezujejo k temu, da postanejo vegani.

Gibanje, ki dojema etiko v odnosu do živali kot biznis ("new welfare" gibanje), pa ta odziv ljudi vidi kot priložnost za promoviranje ideje, da bi morali izkoriščanje živali narediti bolj "humano" in "sočutno", oziroma da bi morali ljudje "zmanjšati" svoje uživanje mesa.

Vaša izbira je, kateri pristop boste ubrali. Toda vedite, da pristopa odražata radikalno različno dojemanje morale.  

*******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):


petek, 13. maj 2016

Kako govoriti z nevegani o veganstvu: 5 osnovnih načel

Mnogi me sprašujete kako govoriti z nevegani o veganstvu?  

Predstavljam vam pet osnovnih načel:

1. načelo: Ljudje so dobri po srcu.

Naše izhodišče, ko govorimo z ljudmi, mora biti, da so le-ti dobri po srcu ter zainteresirani in dojemljivi za učenje glede moralnih vprašanj. Nekateri zagovorniki živali so namreč nagnjeni k temu, da imajo ljudomrzen pogled na ostale ljudi, jih že v osnovi dojemajo za nemoralne ali mislijo, da so nezainteresirani za moralna vprašanja. S takšnim pogledom se nikakor ne strinjam.  

2. načelo: Ljudje niso neumni. 

Med številnimi zagovorniki živali obstaja prepričanje, da splošna javnost ni zmožna razumeti argumente v prid veganstva in da moramo zato omiliti svoja stališča ter namesto o veganstvu govoriti o postopnih korakih, o "osebnih poteh" do veganstva, o zmanjševanju uživanja mesa, o vegetarijanstvu kot "prehodu" do veganstva, o mesu in ostalih živalskih proizvodih  "srečnih" živali, o "brezmesnem ponedeljku", itd. Ne strinjam se s tem vzvišenim pogledom na druge ljudi. To ni neka težka znanost. Ljudje so sposobni zlahka razumeti, če jim znamo zadevo predstaviti na pravi način

3. načelo: Ne zavzemite obrambne drže. Ne bodite agresivni. Le odgovarjajte.

Da, nekateri ljudje nas bodo skušali sprovocirati ali bodo postavljali vprašanja oz. dajali izjave, ki bodo za nas žaljive oz. ki jih ne moremo jemati resno. Tisti, ki resnično ni zainteresiran za to kar mu govorimo, bo preprosto odšel stran. Obravnavajte vsako izjavo ali vprašanje – tudi tiste, ki jih smatrate za zajedljive, nesramne ali sarkastične – kot povabilo, ki vam je bilo ponujeno s strani tistega, ki ste ga sprovocirali (v pozitivnem smislu) in je očitno za tematiko bolj zainteresiran kot si mislite.

4. načelo: Ne obupajte. Poučevanje je težaško delo.

Večkrat vam bodo zastavili enako vprašanje. Deležni boste tudi takšnih vprašanj iz katerih bo razvidno, da je sogovorniku potrebno razložiti nekatere osnovne pojme. Toda, če želite biti učinkovit učitelj, morate na vsako vprašanje odgovoriti kot da ste ga slišali prvič. Če želite, da bodo drugi navdušeni nad vašim sporočilom, morate biti nad njim v prvi vrsti navdušeni vi sami.

5. načelo: Naučite se osnov. Preden postanete učitelj, morate biti najprej učenec.

Mnogi zagovorniki živali postanejo vzneseni nad abolicionističnim veganstvom in čustveno motivirani ustvarijo spletno stran ali pričnejo s pisanjem bloga, a obenem še niso dovolj dobro seznanjeni z nekaterimi ključnimi in pomembnimi stališči abolicionističnega pristopa k pravicam živali. Preden učite druge ljudi, se naučite osnov. Osnov se ni težko naučiti. Vsakdo jih lahko razume.

Izkoristite ponujene brezplačne vire abolicionističnega pristopa, kot so videi, številni letaki in ostalo izobraževalno gradivo, dosegljivo na sledečih spletnih straneh:
(gradivo v slovenščini pa je dostopno na tej strani, na kateri se nahajate zdaj; op.p.)

Žalostno dejstvo je, da največjo oviro izobraževanju o veganstvu predstavljajo ravno "new welfare" organizacije in društva za "zaščito živali", ki so postali poslovni partnerji z industrijo izkoriščanja živali, s tem ko promovirajo uživanje živalskih izdelkov, ki so rezultat "srečnega/humanega" izkoriščanja, s čimer jasno sporočajo, da odobravajo to početje (glejte povezavo tukaj in tukaj). 

Te "new welfare" organizacije in društva so del problema in ne del rešitve.

******* 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.


Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):