Čuteče
bitje je bitje, ki ima subjektivno zavedanje samega sebe; bitje, ki ima
interese, se pravi prioritete, potrebe ali želje. Ti interesi ne rabijo
biti podobni človekovim interesom, da bi šteli v moralnem smislu. Če ima bitje kakršnokoli vrsto uma, ki
lahko občuti nezadovoljstvo ali zadovoljstvo glede katerihkoli svojih
interesov, potem je to bitje čuteče bitje.
Če
trdimo, da mora imeti bitje človeku podoben um zato da šteje v moralnem smislu, potem se poslužujemo specističnega
razmišljanja [specizem = diskriminacija na podlagi vrste, ki je ekvivalent
rasizmu, seksizmu in ostalim oblikam diskriminacije; op.p.]. Specistično je trditi, da mora imeti bitje reflektivno
zavedanje samega sebe [npr. prepoznavanje samega sebe v ogledalu; op.p.], posedovati
miselne predstave ali splošno sposobnost za doživljanje življenja na človeški
način, da bi imelo moralno pravico ne biti uporabljeno kot vir.
Ali
obstaja negotovost glede tega, kje je meja med čutečim in nečutečim? Seveda.
Brez najmanjšega dvoma pa je jasno, da so vse
živali, ki jih rutinsko izkoriščamo – ribe, krave, prašiči, ovce, kokoši in
druge ptice, jastogi, itd. - čuteče. Torej vemo vse kar rabimo vedeti za to, da
lahko sprejmemo moralno odločitev v prid prenehanja jedenja teh živali, oblačenja
v njihove kože ali kakršnekoli druge oblike uporabe.
Ali
lahko z gotovostjo rečemo, da rastline
niso čuteče? Ja, seveda lahko. Rastline so žive; odzivajo se na dražljaje. Toda
rastline ne odgovarjajo preko zavestnega procesa. Torej ni nobenega razloga za
domnevo, da imajo rastline kakršenkoli
um, ki mu je mar za to kaj se zgodi z rastlino.
Pogosto
slišim ljudi reči, da smatram insekte za nečuteče. To ne drži. Ne vem ali so insekti čuteči. Delujem v prid
temu, da so čuteči in jih ne ubijam namenoma. Pravzaprav sem vedno previden, ko
hodim, da jih ne bi ubil ali poškodoval. Ravno tako ne vem kako je s
sposobnostjo občutenja školjk
in drugih mehkužcev, toda delujem v prid sposobnosti občutenja in jih ne jem in
tudi ne kupujem izdelkov, ki jih vsebujejo.
A
ponavljam: ne vedeti kje potegniti mejo ne pomeni, da že zdaj ne vemo dovolj, da smo lahko kristalno jasni glede tega, da smo ljudje moralno obvezani k prenehanju
jedenja, oblačenja oz. uporabljanja živali ter da mora biti veganstvo moralna
osnova gibanja, ki si prizadeva za pravičnost v odnosu do ne-človeških živali.
******
Če
še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi
vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje
in do samega sebe.
Gary
L. Francione
Professor,
Rutgers University
©
2012 Gary L. Francione
Pripis k besedilu, dodan
13.7. 2012:
Zadnje
dni mi je pisalo veliko ljudi in spraševalo ali smatram jedenje školjk za skladno
z veganstvom. Ta poizvedovanja so posledica videoposnetka, ki sem ga priložil
zgoraj.
Ne,
uživanja školjk ne vidim kot skladnega s tem, da si vegan.
Kar
se tiče rastlin, ni nobenega dvoma v to, da nimajo sposobnosti občutenja. Dočim
v primeru školjk, ostrig, itd. te gotovosti ni,
zato se mi zdi prava moralna odločitev tista, ki deluje v prid domnevi o občutenju
in proti izkoriščanju. Poleg tega obstajajo tudi drugi mehkužci (glavonožci,
kot so lignji, hobotnice, itd.), ki so bolj nevrološko razviti in kjer je popolnoma
jasno, da govorimo o sposobnosti občutenja. Skratka, smatram, da se je moralno
odločiti v prid domnevi o sposobnosti občutenja školjk, ostrig, pokrovač in vseh
mehkužcev (vključno s polži) in jih ne jesti ali izkoriščati kot vir za
človeka.
Prevod:
Leon Kralj
Vse
o tem zakaj in kako postati vegan: www.howdoigovegan.com
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar