torek, 29. november 2016

Zagovarjanje "osebnih poti" do veganstva je specistično


14. marec, 2015 /avtor Gary L. Francione

Iz meni neznanega razloga nekateri zagovorniki pravic živali mislijo, da zato ker so sami potrebovali dolgo časa preden so postali vegani, je prav, da gibanje za pravice živali zavzame stališče, da so individualne "osebne poti" do veganstva čisto v redu.

Toda to je absurdno.

Predstavljajte si, da bi nekdo rekel: 
»Potreboval sem dolgo časa, da sem prenehal biti rasist, zato mislim, da bi gibanje za državljanske pravice moralo pozvati naj vsakdo sprejema enakopravnost v svojem tempu. Če kdorkoli misli, da je v redu diskriminirati temnopolte ljudi, ga ne smemo obsojati. Če govorimo, da je enakopravnost nedvoumna moralna osnova, potem samo odvračamo ljudi. Potrebujemo majhne in postopne korake. Začnimo z akcijo "Ponedeljek brez rasističnih vicev".«

Če bi kdorkoli rekel kaj takega, bi si mislili, da je ta oseba globoko zmedena in ne razume narave morale.

Tisti, ki govorijo to v živalskem kontekstu, so ravno tako globoko zmedeni glede pomena morale. In če soglašajo, da “majhni koraki” niso sprejemljivi ko gre za rasno diskriminacijo, a so sprejemljivi v živalskem kontekstu, potem se preprosto poslužujejo specizma.   

Vedno si moramo prizadevati poučevati druge na nenasilen način. Toda živalim dolgujemo, da smo pri nagovarjanju ljudi kristalno jasni glede tega, da priznavanje moralnega statusa živalim pomeni, da je vsakršno izkoriščanje  - najsibo še tako "humano" - moralno neupravičeno.

Nikoli ne bi rekli, da je rasizem (ali seksizem, homofobija oz. katerakoli druga oblika človeške diskriminacije) sprejemljiv, če je izveden “humano” ali če odstranimo “najhujše primere zlorab”. Nikoli ne bi rekli, da moramo “podati roko rasistom (ali seksistom oz. homofobom)” in spoštovati, da so na svoji “osebni poti”.

Prenehajmo biti specisti in govoriti takšne stvari, ko gre za živali.

Sprejmimo pravice živali.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 


Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University

© 2015 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):




nedelja, 27. november 2016

Zakaj kampanje za dobrobit živali in single-issue kampanje NEOBHODNO promovirajo izkoriščanje živali

19. marec, 2016 /avtor Gary L. Francione

Namen kampanj za welfare reforme [kampanj za dobrobit izkoriščanih živali: npr. prizadevanje za večje kletke, "prosto" rejo, "humanejši" zakol, ipd.; op.p.] in single-issue kampanj [kampanj proti določenemu živalskem produktu ali obliki izkoriščanja: npr. zavzemanje proti krznu, lovu, vivisekciji, cirkusom, bikoborbam, ipd.; op.p.] je vzpostaviti koalicije podpornikov, ki vključujejo tiste, ki verjamejo, da je izkoriščanje živali samo po sebi sprejemljivo in nasprotujejo le tisti obliki izkoriščanja živali, na katero se nanaša posamezna kampanja. Takšne kampanje morajo poiskati najmanjši skupni imenovalec med vključenimi v koalicijo, kajti v nasprotnem primeru bi izgubile ta del koalicije.

In ravno v tem je težava.

Welfare kampanja, ki ima za cilj postopno opuščanje ograd za breje svinje, si prizadeva vzpostaviti koalicijo, ki vključuje ljudi, ki jedo živila živalskega izvora, vključno s svinjino, a se strinjajo, da ograde za breje svinje niso "humane". Welfare kampanja, ki ima za cilj postopno opuščanje konvencionalnih baterijskih kletk za kokoši nesnice, si prizadeva vzpostaviti koalicijo, ki vključuje ljudi, ki jedo jajca kokoši, ki so zaprte v "izboljšane" konvencionalne kletke ali v hlev "talne" ali "proste" reje. Single-issue kampanja, ki se osredotoča na nasprotovanje foie gras [jetrna pašteta prisilno pitanih gosi oz. rac; op.p.], si prizadeva vzpostaviti koalicijo, ki bo vključevala ljudi, ki jedo meso, a mislijo, da se foie gras v moralnem smislu razlikuje od ostalega mesa. Single-issue kampanja, ki se osredotoča na meso, si prizadeva vzpostaviti koalicijo, ki bo vključevala ljudi, ki uživajo mlečne izdelke in jajca. Single-issue kampanja, ki se osredotoča na krzno, si prizadeva vzpostaviti koalicijo ljudi, ki nosijo volno, usnje ali svilo namesto krzna.  

Ker si welfare in single-issue kampanje prizadevajo vzpostaviti koalicijo ljudi, katerih velika večina sodeluje pri ravnanju, ki se v ničemer ne razlikuje od vsebine na katero cilja določena welfare ali single-issue kampanja, ki jo podpirajo, te kampanje neobhodno promovirajo tisto izkoriščanje živali, ki ni predmet te welfare ali single-issue kampanje. Namreč, tovrstne kampanje morajo tiste oblike izkoriščanja oz. proizvode, ki niso predmet single-issue kampanje (a se v moralnem smislu ne razlikujejo od nje), označiti kot bolj "humane" oz. "sočutne", in to ne le v dejanskem pomenu (da povzročajo domnevno manj trpljenja), pač pa v normativnem oz. moralnem smislu. Z drugimi besedami, kampanje za welfare reforme in single-issue kampanje sporočajo javnosti, da je domnevno reformirana oblika izkoriščanja živali oz. tisti živalski proizvod, ki ni predmet te kampanje, tisto, česar bi se morali ljudje posluževati in podpirati.  

Torej, kampanje proti ogradam za breje svinje morajo promovirati svinjino, ki prihaja iz reje brez ograd kot normativno zaželeno izbiro – kot nekaj, kar bi morali ljudje podpirati in konzumirati. Če bi kampanja kakorkoli namignila, da je vsakršno uživanje mesa ali samo vse svinjine nemoralno, potem bi tisti, ki nasprotujejo ogradam za svinje, a sicer na splošno menijo, da ni z uživanjem mesa ali svinjine nič narobe, ne podprli te kampanje in ne bi donirali zanjo.

Če povemo preprosto: če Mary uživa meso, a se strinja, da so ograde za breje svinje krute, potem bo donirala izključno takšni kampanji za katero razume, da pravi, da je uživanje preostalih živalskih proizvodov moralno boljše od uživanja svinjine rejene v ogradah in da je njeno ravnanje bolj moralno od ravnanja tistih, ki uživajo svinjino rejeno v ogradah. Mary zagotovo ne bo podprla in donirala takšni kampanji, ki pravi, da je to kar počne sama enako nemoralno kot to, kar počno tisti, ki uživajo svinjino rejeno v ogradah. Kot zlahka vidimo, je posledica te situacije pošiljanje sporočila, da je Maryjino izkoriščanje živali moralno sprejemljivo.

Single-issue kampanja proti jetrni pašteti prisilno pitanih gosi oz. rac, foie gras, mora promovirati idejo, da je jesti zrezek, piščanca, ribe ali jetrno pašteto, ki ni rezultat prisilnega pitanja, tisto, kar bi morali ljudje početi. Če bi kampanja kakorkoli namignila, da bi morali ljudje prenehati jesti vse živalske proizvode ali samo vse meso, potem bi tisti, ki menijo, da sicer ni prav prisilno pitati gosi oz. race, a celokupno gledano jedenje živalskih proizvodov ni sporno, ne podprli te kampanje oz. ne bi donirali zanjo. Single-issue kampanja proti krznu mora promovirati idejo, da naj ljudje nosijo raje volno ali usnje namesto krzna. Če bi kampanja proti krznu kakorkoli namignila, da je enako nemoralno kot krzno nositi tudi volno in usnje, potem bi tisti, ki menijo, da je grozljivo pobijati tjulnjeve mladičke z železnimi palicami (za pridobitev tjulnjevega krzna) ali loviti lisice s pastmi (za pridobitev lisičjega krzna), a nosijo volno in usnje, ne podprli te kampanje oz. ne bi donirali zanjo. Kampanja proti ogradam za breje svinje ne more biti razumljena kot spodbujanje k ne-jedenju svinjine, mesa in drugih živalskih proizvodov, kajti sestava koalicije ne bi uspela, zato ker je tisti, ki jedo svinjino oz. druge živalske proizvode, ne bi podprli.

Vse tovrstne kampanje, ki si prizadevajo za regulacije na področju izkoriščanja živali, se morajo pretvarjati, da se ravnanje ali proizvod, na katerega se nanaša posamezna regulacijska kampanja, v moralnem smislu razlikuje od ravnanj ali proizvodov, ki niso predmet kampanje ter da so slednje moralno zaželene alternative. Če se tistim, ki nadaljujejo s sodelovanjem pri izkoriščanju živali ne reče, da jih njihovo izkoriščanje dela "sočutne", potem ne bodo podprli teh regulacijskih kampanj. Ljudi je treba pripraviti do tega, da se počutijo prijetno in le-to se doseže z zahrbtno pretvezo, da je predmet kampanje nemoralen, medtem ko njihovo ravnanje ni nemoralno oz. je precej manj nemoralno.

Dejansko imajo vse koalicije, ki sestavljajo kampanje za welfare reforme in single-issue kampanje eno skupno stvar: vključujejo širok spekter ljudi, ki jim je "mar" za živali in promovirajo izkoriščanje, ki je domnevno bolj "humano" oz. spodbujajo uporabo tistih živalskih proizvodov, ki niso predmet kampanje.

Še posebej škodljiv učinek teh koalicij se odraža v tem, da povsem izničijo moralni imperativ veganstva, kar bomo podrobneje razdelali v poglavju o Abolicionističnem načelu št. 3. Z združevanjem neveganov in veganov (se pravi, tistih veganov, ki podpirajo welfare reforme in single-issue kampanje) z namenom oblikovanja skupine ljudi s skupnim ciljem, koalicija med svojimi člani in v javnosti širi zgrešeno idejo, da ni nobene moralne razlike med nekom, ki s tem, da je nevegan namenoma izkorišča živali in nekom, ki s tem, da je vegan, tega ne počne. Te koalicije sporočajo, da je dejanje ne-jedenja, ne-oblačenja in ne-uporabe živali nepomembno oz. zanemarljivo pri zavzemanju za pravičnost v odnosu do živali. To dejansko preprečuje, da bi bilo veganstvo razpoznano kot moralna zahteva.

Ali je možno, da te kampanje ne bi promovirale izkoriščanja živali? Ne. Edini način, da te kampanje vzpostavijo nujno potrebne koalicije je s promoviranjem izkoriščanja živali. Ali bi welfaristi lahko preoblikovali te kampanje na način, da bi npr. promovirali welfare reformo s kampanjo, k izrecno pravi: »Zavzemamo se za uvedbo večjih kletk za kokoši nesnice, toda hkrati nasprotujemo vsakršnemu izkoriščanju živali, najsibo še tako "humano" ter smatramo veganstvo za moralni imperativ, toda naše zavzemanje za večje kletke je le začasni ukrep med pomikanjem proti odpravi vseh oblik izkoriščanja živali?« Ali bi welfaristi lahko promovirali single-issue kampanjo, ki izrecno pravi: »Vso ´hrano´ živalskega izvora smatramo za enako nepravično, vsa tovrstna ´hrana´ krši pravice živali in veganstvo vidimo kot moralno osnovo, toda trenutno se osredotočamo na račjo jetrno pašteto in takoj ko bomo dosegli njeno prepoved, se bomo osredotočili na drugo ´hrano´ živalskega izvora?« Vsekakor, welfaristi bi lahko izvajali takšne kampanje. Toda edini ljudje, ki bi jih podprli – donirali zanje - bi bili tisti, ki sprejemajo pravice živali. Takšne kampanje bi imele precej večjo moralno integriteto, a bi bile s stališča zbiranja finančnih sredstev popolnoma neučinkovite. In natanko to je tudi razlog zakaj nobena organizacija, društvo ali skupina zagovornikov živali še nikoli ni promovirala takšnih kampanj.  

Gary L. Francione
Anna Charlton

Odlomek iz knjige Animal Rights: The Abolitionist Approach (2015), stran 41-43

Prevod: Leon Kralj


******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo pomagale kako začeti: 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za brezdomne ne-človeške begunce najpomembnejša oblika aktivizma, ki se je lahko lotite.


Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):



petek, 25. november 2016

Brezplačni spletni seminar o abolicionističnem veganskem aktivizmu – nedelja, 27. 11. 2016

Vljudno vabljeni na naš prvi spletni seminar v živo, na katerem bosta profesorja Anna Charlton in Gary Francione razpravljala o vsebini knjige Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care). Ne glede na to ali ste vegan ali nevegan - če menite, da živali štejejo v moralnem smislu, potem ne smete zamuditi tega dogodka. Seminar je brezplačen in odprt za vse ljudi širom sveta.  

Slišali boste lahko odgovore na nekatere najpogostejše pomisleke v zvezi z veganstvom in dobili nekaj koristnih nasvetov za aktivizem. Imeli boste tudi priložnost, da zastavite vprašanje Anni in Garyju osebno!


Spletni seminar bo potekal v noči iz nedelje na ponedeljek (27. - 28. november), s pričetkom ob 01.00 uri [Opomba: časovna razlika med vzhodnim standardnim časom (EST) v ZDA in Evropo je 6 ur – Anna in Gary bosta pričela ob 19. uri po njunem lokalnem času]. Udeležite se lahko preko katerekoli naprave z internetno povezavo: pametni telefon, tablica, prenosni ali namizni računalnik, itd.

Brezplačna registracija je na voljo tukaj.

Obvestite tudi svoje prijatelje: tako vegane kot nevegane! Tukaj je povezava do dogodka.

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za brezdomne ne-človeške begunce najpomembnejša oblika aktivizma, ki se je lahko lotite.


Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Dodano 4.12.2016: 
Od zdaj naprej je na voljo tudi video posnetek omenjenega seminarja: 



Sorodne teme (kliknite na povezavo):


sreda, 23. november 2016

Zakaj je iz moralnega vidika vegetarijanstvo povsem nesmiselno

27. oktober, 2016 /avtor Ken Hopes

V poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja sem prebral knjigo filozofa Petra Singerja z naslovom Animal Liberation in kmalu zatem iz zaskrbljenosti za živali prešel na vegetarijansko prehrano. Vegetarijanska hrana, ki sem jo jedel in na katero se nanaša ta blog, je od takrat do danes postala splošno razumljena kot nekaj, kar izključuje meso, a vključuje mlečne proizvode, jajca in med. Vsi so vedeli kaj pomeni vegetarijanska dieta, zato je skorajda nikoli ni bilo treba podrobneje razlagati oz. opisovati z izrazom “lacto-ovo vegetarijanstvo”.  

Tako Singerjeva kot tudi druge knjige so me napeljale k razmišljanju o tem, da ni prav jesti meso, ker to zahteva ubijanje živali. Preskrba z mlekom in jajci ni zahtevala takojšnjega ubijanja živali in predvideval sem, da to nekako predstavlja bistveno razliko. Toda očitno je, da sem bil v zmoti. Živali, ki so izkoriščane zavoljo svojih mlečnih in reproduktivnih izločkov, so seveda zaklane takoj, ko ne proizvajajo več mleka in jajc v količinah, ki predstavljajo ekonomsko donosnost. V moralnem smislu je nepomembno ali se zakol zgodi pred ali po pridobitvi mleka oz. jajc, glede na to, da je ubijanje neizogibni del celotnega procesa. In četudi živali hipotetično ne bi bile ubite, bi bile še vedno izkoriščane, še vedno mučene in še vedno spravljene na svet s strani ljudi ter obravnavane kot vir oz. potrošno blago za našo uporabo.

Toda utilitarist Peter Singer ne verjame v koncept "pravic" niti ko gre za živali, niti ko gre za ljudi [utilitarizem = filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja lastna korist, op.p.]. V knjigi Animal Liberation nikjer ne omenja poziva k veganstvu. Zelo jasno se osredotoča izključno na ravnanje z živalmi in ne na neupravičenost njihove uporabe kot osnovne kršitve posameznikovih pravic. Branje te knjige je spremenilo moj pogled na določene stvari, toda šele mnogo let kasneje sem spoznal kako zelo majhna je bila ta sprememba.

Naslednjih 25 let sem bil vegetarijanec. Vse kar je to v praksi pomenilo, je bilo, da sem jedel vegetarijansko hrano. Vegetarijanstvo je dieta, medtem ko veganstvo predstavlja razvoj v smislu, da živiš skladno s preprostim, osnovnim moralnim načelom – da živalim ne smemo povzročati nepotrebnega trpljenja. Obstaja le en kontekst, v katerem je smiselna uporaba besede vegetarijanstvo in sicer kadar gre za ljudi, ki ne jedo mesa preprosto zato, ker ne marajo okusa mesa. Toda vsakdo, ki je vegetarijanec zato, ker misli, da s tem koristi živalim, živi v zmoti oz. v zanikanju, enako kot sem včasih živel sam.

Prav tako seveda ni pripomoglo niti to, da v tistem času velike organizacije za pravice živali niso zavzemale trdnega in odločnega stališča v prid veganstva. In še vedno ga ne zavzemajo. Nedvomno to izhaja iz njihove bojazni, da ne bi s tem odbile znatnega deleža svojih donatorjev. Imel sem prijatelje, ki so sami sebe smatrali za aktiviste za pravice živali, a so jedli mlečne izdelke. Tako kot jaz so prebrali knjigo Animal Liberation in sledili mnogim izmed na donacijah temelječim welfare organizacijam kot je PETA.

Mojih vegetarijanskih let ne smatram kot odskočno desko oz. predpogoj za to, da sem postal vegan. Ravno obratno, obtičal sem v moralno zmedenem stanju, ko sem se samovoljno izogibal jedenju mesa, a hkrati nadaljeval z uživanjem mlečnih izdelkov in jajc, nosil usnjene čevlje in pasove ter zmotno mislil, da sem počel nekaj dobrega in da sem bil razumen in dosleden zgled za druge. Če bi bil že prej izpostavljen jasnim argumentom v prid veganstva, sem prepričan, da bi postal vegan že mnogo prej.

Naposled sem končno ukrepal glede neskladnosti, ki sem jo čedalje bolj opažal pri vegetarijanstvu in postal vegan. Nekaj let kasneje sem odkril teorijo pravic živali profesorja Garyja Francioneja, poznano kot abolicionistični pristop ter kmalu uvidel kako zelo zmedena in kontraproduktivna so sporočila s strani velikih organizacij za pravice živali, ki vsa po vrsti častijo Singerjevo delo in se osredotočajo na ravnanje z živalmi namesto na njihovo uporabo. Obžalujem, da moja dolga leta, ki sem jih preživel kot vegetarijanec niso bila leta veganstva. Kakorkoli že, upam, da bom v prihodnje s pomočjo jasno predstavljenega sporočila in izobraževanja ljudi o veganstvu obvaroval vse tiste, ki jim je mar za živali in pravičnost, pred tem, da ne bodo zašli na isto moralno zmedeno pot kot jaz.

Ken Hopes

Prevod: Leon Kralj


*****
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo pomagale kako začeti: 

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
3. Veg(etarij)anski piknik? (avtor Leon Kralj)



torek, 22. november 2016

Nekaj komentarjev o vegetarijanstvu kot "prehodu" do veganstva

13. avgust, 2009 /avtor Gary L. Francione

Kmalu po objavi mojih komentarjev (v tem blogu, na Facebooku ter v Podcastu) sem bil zasut z zasebnimi sporočili. Vsem sporočilom je skupni imenovalec ugovor v stilu: (1) "ampak mnogi vegani so bili najprej vegetarijanci"; in (2) "zagovarjanje veganstva je elitistično."

Četudi so bili mnogi vegani najprej vegetarijanci, naj povem karseda jasno: To ni bistveno.

Prvič, bistveno vprašanje je ali je vegetarijanstvo utemeljena moralna drža. Se pravi, ali lahko potegnemo smiselno moralno ločnico med mesom in drugimi živalskimi proizvodi? Če, kot trdim sam, tega ne moremo storiti, potem ne bi smeli promovirati vegetarijanstva, enako kot ne moremo za moralno tehtnega utemeljiti spodbujanja k uživanju rdečega mesa na račun belega mesa ali jajc proste reje na račun jajc baterijske reje, itd. Če so vsi ti proizvodi nemoralni, potem bi morali biti jasni in pošteni ter to tudi povedati.

Tisti živalski proizvodi, ki niso meso, pogosto vsebujejo še več trpljenja in smrti kot meso samo. Na primer, živali, ki se jih uporablja za mlečne izdelke, se dlje časa ohranja pri življenju, se ravna z njimi slabše (vključno – in ne samo - s tem, da se jim jemlje in ubija njihove otroke za teletino) in vse živali, ki so izkoriščane za mleko, končajo v istih klavnicah kot živali, rejene za meso. Vegetarijanec, ki nadaljuje z uživanjem teh izdelkov, je še vedno kriv zadajanja trpljenja in smrti živalim. Le kakšno je moralno opravičilo za promoviranje nadaljnje sokrivde pri povzročanju trpljenja in smrti? Pravzaprav, če vegetarijanec poveča svoj vnos mlečnih izdelkov (kar mnogi tudi storijo), je lahko odgovoren za več trpljenja in smrti kot takrat, preden je postal vegetarijanec.

Drugič, četudi bi bila ugotovitev, da so mnogi vegani začeli najprej kot vegetarijanci pravilna, se postavlja vprašanje zakaj je temu tako. Številni današnji vegani pravijo, da niso že prej postali vegani ravno zaradi moralne sprejemljivosti vegetarijanstva, ki ga zagovarjajo organizacije in društva za pravice živali. Promoviranje vegetarijanstva dejansko ovira ljudi, da postanejo vegani.  

Dejstvo: če osebi pojasniš, da ni nikakršne razlike med mesom in drugimi živalskimi proizvodi ter zakaj bi morali postati vegani, in je osebi s katero se pogovarjaš mar za to problematiko, bo storila eno od treh stvari: (1) postala vegan takoj; ali (2) postala vegan postopoma; ali (3) ne bo postala vegan in se bo odločila za katero izmed različic vegetarijanstva (ali za uživanje mesa/živalskih proizvodov "srečno izkoriščanih" živali). A vsaj razumela bo, da je veganstvo tisto k čemur mora stremeti. Razumela bo, da je ločnica med mesom in drugimi proizvodi povsem umetno ustvarjena. Toda če trdiš, da je postati vegetarijanec moralno utemeljeno in da obstaja razlika med mesom in drugimi živalskimi proizvodi, s tem povečaš možnosti, da bo njen napredek proti veganstvu oviran.

Z drugimi besedami, nobene potrebe ni, da zagovarjate vegetarijanstvo. To je popolnoma nepotrebno, moralno neutemeljeno in v praktičnem smislu preprečuje prehod do veganstva.  

Kar se tiče domnevnega "elitizma" veganstva, pa takšen komentar vidim kot odraz skrajne zmedenosti.

Ali je kaj bolj elitističnega od prepričanja, da so ljudje preveč neumni, da bi razumeli argument proti izkoriščanju živali in da ni nikakršne moralne razlike med mesom in mlečnimi izdelki?  

Ali je kaj bolj elitističnega od promoviranja ideje, da je moralno sprejemljivo jesti mlečne izdelke oz. druge živalske proizvode in nadaljevati z izkoriščanjem najranljivejših?

Nikoli ne bi označili za "elitizem" zagovarjanje popolne prepovedi posilstva (čeprav posilstvo je, je bilo in bo še naprej pogost pojav v patriarhalnem svetu). A ko gre za živali, se smatra zagovarjanje popolne prepovedi njihovega uživanja in njihove uporabe za elitizem.

V čem se razlikujeta ti dve situaciji?

To je retorično vprašanje. Odgovor je jasen: specizem.

Postanite vegani. Je zelo enostavno; boljše za vaše zdravje, boljše za okolje in kar je najpomembneje – je moralno pravilna odločitev.

In prosim zapomnite si: nasilje je problem, zato nasilje ne more biti del rešitve. Odprava izkoriščanja, veganstvo in nenasilje so vsi različni vidiki istega koncepta.

Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



ponedeljek, 21. november 2016

Argumenti za "prehod" do veganstva

20. marec, 2009 /avtor Gary L. Francione

V tokratnem blogu bom razdelal nekatere tipične argumente, poznane kot t.i. "argumenti za prehod do veganstva". Trije primarni tovrstni argumenti so: (1) promovirati bi morali katero izmed različic vegetarijanstva, ki dovoljuje npr. jedenje mlečnih izdelkov, jajc ali celo rib, kar bo služilo ljudem kot vmesni korak oz. "prehod" do veganstva; (2) promovirati bi morali uživanje mesa/živalskih proizvodov "srečnih" živali, npr. piščancev, ki so bili zaplinjeni namesto ubiti z elektrošokom, ali jajc iz "proste" reje, kot prehod do lacto-ovo-pesco vegetarijanstva in nato do veganstva; in (3) promovirati bi morali welfare reforme [potegovanje za večje kletke, daljše verige, "prijaznejšo" oz. "humanejšo" rejo, ipd.; op.p.], kot vmesni korak do dokončne odprave izkoriščanja živali.

Sam osebno zavračam te argumente tako iz teoretičnih kot praktičnih razlogov.

V teoretičnem smislu:
Tudi če bi vegetarijanstvo predstavljalo prehod do veganstva in če bi meso "srečno" izkoriščanih živali pomenilo prehod do vegetarijanstva in če bi welfare reforme pomenile prehod do družbenega sprejetja odprave izkoriščanja živali, ali bi res morali promovirati nekaj kar je nemoralno, kot način za dosego nečesa kar je moralno? Vsekakor je bolje, da posiljevalec žrtev, poleg tega, da jo posili, obenem tudi ne pretepe. Toda, ali to zdaj pomeni, da bi morali izvajati kampanje v prid "humanega" posilstva kot prehod do ne-posilstva? Nekatere oblike rasizma so manj hude kot druge, toda ali bi kdorkoli predlagal, da bi morali izvajati kampanje v prid tistih domnevno "boljših" oblik rasizma? Zagotovo je bolje mučiti nekoga manj kot več, toda ali bi se v kampanjah potegovali za "humano" mučenje?

Seveda ne. Kadar gre za problematiko, ki se nanaša na ljudi, večina med nami razume in vidi v čem je problem in le redki, če sploh kdo, bi izvajal kampanje za "humano" posilstvo, "humani" rasizem ali "humano" mučenje.

Toda kadar gre za živali, so mnogi med nami pripravljeni zamižati na eno oko in promovirati stvari, za katere vemo, da kršijo temeljne pravice živali. Nobene moralne razlike ni med mesom in mlečnimi izdelki oz. med mesom in ribami. V kozarcu mleka je ravno toliko (če ne še več) trpljenja kot v zrezku in riba ceni svoje življenje enako kot krava ceni svojega. Meso/živalski proizvodi "srečno" izkoriščanih živali ne predstavljajo nobene večje zaščite interesov živali in z njimi se še vedno ravna na načine, ki bi jim rekli mučenje, če bi šlo za ljudi. Welfare reforme so enakovredne promoviranju "humanega" posilstva in "humanega" rasizma.

Tovrstni "prehodni" argumenti so torej problematični v tem, da promovirajo ravnanja oz. prakse, ki izrecno kršijo temeljne pravice živali, česar nikoli ne počnemo, ko gre za ljudi. "Prehodni" pristop je tako že na prvi pogled očitno specističen.

V praktičnem smislu:
Vsem "prehodnim" argumentom je skupna empirična predpostavka, in sicer: lacto-ovo-pecso vegetarijanstvo bo vodilo do veganstva; meso/živalski proizvodi "srečno izkoriščanih" živali bodo vodili do vegetarijanstva in nato veganstva; welfare reforme bodo ustvarile družbeno in politično klimo, ki bo bolj naklonjena odpravi izkoriščanja živali. Da bi tovrstni prehodni argumenti lahko delovali, mora obstajati jasna vzročna povezava med prehodnimi komponentami (vegetarijanstvo, meso/živalski proizvodi "srečno izkoriščanih" živali, welfare reforme) in želenim ciljem (veganstvo, vegetarijanstvo, odprava izkoriščanja).

Težava je v tem, da ni nobenega dokaza, ki bi podpiral to vzročno povezavo. Čeprav seveda obstajajo vegetarijanci, ki so postali vegani, obstaja tudi mnogo vegetarijancev, ki to nikoli niso postali. Trditev, da bodo meso/živalski proizvodi "srečno izkoriščanih" živali vodili do vegetarijanstva in nato do veganstva, ni le neosnovana, pač pa dokazi kažejo ravno nasprotno. Namreč, družbeno gibanje za meso "srečno izkoriščanih" živali nas pravzaprav pomika nazaj in sicer v smislu, da se sedaj vse več ljudi – vključno s tistimi, ki so bili nekoč vegetarijanci ali celo vegani – ponovno počuti prijetno ob uživanju živalskih proizvodov. Navsezadnje, če organizacija PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) podeli priznanje trgovski verigi Whole Foods za živalim najprijaznejšega trgovca, z obrazložitvijo, da »Whole Foods naredi več za dobrobit živali kot katerikoli drugi trgovec v panogi, s tem ko zahteva naj se njihovi dobavitelji vestno držijo njihovih striktnih standardov«, potem to jasno sporoča, da je jedenje trupel in drugih živalskih proizvodov, ki jih prodaja Whole Foods, vsaj moralno sprejemljivo, če že ne idealno.

Trditev, da welfare reforme predstavljajo prehod, ki bo vodil do družbenega sprejetja in odprave izkoriščanja živali, ni le brez vsakršne dejanske podpore, temveč je tudi očitno zgrešena. Welfare pristop na področju "pravic" živali je že 200 let prevladujoča moralna in pravna paradigma in danes izkoriščamo večje število živali ter na bolj grozljive načine kot kadarkoli prej v človeški zgodovini. Nobenih zgodovinskih dokazov ni, da predstavlja reguliranje izkoriščanja živali kakršenkoli prehod oz. da vodi do abolicije [do prenehanja izkoriščanja; op.p.]. Nobenih zgodovinskih dokazov ni, da reguliranje izkoriščanja živali ne vodi do ničesar drugega kot do še več izkoriščanja.

Izkoriščanja živali ni mogoče moralno upravičiti. "Prehodni" argumenti so neskladni s temeljno pravico živali do tega, da niso obravnavane kot vir za človeka ter slonijo na takšnih predpostavkah, ki niso le neosnovane, temveč celo vidno zgrešene.

Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione

Dodatek 6. avgust, 2009:

Kaj pa argument, ki pravi, da so bili mnogi vegani najprej vegetarijanci in bi zato namesto veganstva morali promovirati vegetarijanstvo?

Tudi, če bi bilo res, da je bila večina današnjih veganov sprva vegetarijancev, to ne pomeni, da bi morali promovirati vegetarijanstvo. Če pojasnimo neki osebi moralne vzroke v prid ne-uživanja živalskih proizvodov in jih ta oseba razume in sprejme, a še ni pripravljena postati vegan, bo storila enega izmed postopnih korakov, ki ga bo sama izbrala, vključno z različnimi oblikami vegetarijanstva. Toda bili smo jasni, da je veganstvo tisto k čemur mora človek stremeti in da ni nobene moralno opravičljive ločnice med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi. Če promoviramo katerokoli različico vegetarijanstva oz. karkoli manj od veganstva, s tem krepimo zgrešeno prepričanje, da obstaja razlika med mesom in mlečnimi izdelki oz. drugimi živalskimi proizvodi. Torej, četudi so vegani običajno začeli kot vegetarijanci, moramo še vedno promovirati veganstvo. Naj dodam, da se mi poraja vprašanje ali morda tisti, ki delajo svoje "prve vegetarijanske korake", počno to ravno zato, ker so jim tako svetovali zagovorniki živali, ki so tudi sami zmedeni glede te problematike.

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):
2. Veg(etarij)anski piknik? (avtor Leon Kralj)



sobota, 19. november 2016

Povožene živali, zapuščena jajca in brskanje po smeteh

14. julij, 2012 /avtor Gary L. Francione

Ljudje me redno sprašujejo ali si še vedno “vegan”, če ješ samo “povožene živali”, zapuščena jajca od kokoši, ki jih imaš za “domače ljubljenčke” ali živalske proizvode, ki jih najdeš v smeteh?

Kratek odgovor se glasi: Ne.

Obrazložitev: Čeprav tovrstna početja ne prispevajo neposredno k povpraševanju po živalskih proizvodih, so na simbolni ravni izjemno problematična. Krepijo namreč idejo, da so živalski proizvodi nekaj kar se uporablja za našo hrano; krepijo idejo, da so živali predmeti in vir za človeka; krepijo družbeno prakso uživanja živali; spodbujajo nadaljnje povpraševanje, četudi k njemu neposredno ne prispevajo.

Kaj pa v primeru, če te nihče ne vidi, da počneš te stvari? V tem primeru pač ne sodeluješ pri nobeni takšni aktivnosti, ki bi komurkoli karkoli simbolno sporočala, saj je nihče ne vidi oz. ne ve zanjo. In z njo tudi ne spodbujaš povpraševanja.

Toda ti si tisti, ki to vidi; ti veš za to. Ti sodeluješ v dejanju uživanja živali; v ritualu, ki nima nobenega drugega pomena razen častitev specizma, ki pravi, da živali vendar so nekaj kar je namenjeno izkoriščanju.

Biti vegan pomeni, da zavračaš idejo, da so živali namenjene naši uporabi. Živali niso potrošno blago; niso vir za potešitev naših interesov.

Živali niso hrana nič bolj kot je hrana človeška roka, ki bi jo našli v smetnjaku.

Nikoli ne bi pomislili, da bi pojedli človeka. Ljudje so osebe z moralno vrednostjo. Mi ljudi ne jemo. Toda živali so prav tako osebe. Imajo moralno vrednost. Njihova telesa in proizvodi narejeni iz njih niso nekaj kar bi morali smatrati za hrano, četudi jih najdemo mrtve ob cesti ali v smeteh oz. četudi so njihovi izločki zapuščeni z njihove strani, kot npr. neoplojena kokošja jajca, ki jih kokoši niso pojedle. [Valjenje jajc kokoši prikrajša za nujno potrebne minerale, zato jih ponavadi pojedo, ko vidijo, da niso oplojena in si tako povrnejo hranilne snovi, ki jih potrebuje njihov organizem; op.p.]

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 


Gary L. Francione
Professor, Rutgers University

© 2012 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):