sreda, 11. oktober 2017

Predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič in njegova moralna zmeda



Ob nedavnem Svetovnem dnevu živali, 4. oktobra 2017, je Društvo za osvoboditev živali, skupaj s Slovenskim veganskim društvom in Društvom za zaščito živali Pomurja, pripravilo shod v Ljubljani, o čemer je poročal tudi multimedijski center RTV Slovenija.

Gospod Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali, je podal nekaj precej moralno spornih in izrazito specističnih (diskriminatornih) izjav, ki pričajo o tem, da ima živali za manjvredne v primerjavi z ljudmi. Na primer, dejal je: 
»V času naših babic in dedkov se je meso jedlo za večje praznike in kdaj ob nedeljah, pa je vse funkcioniralo.« 

Ali bi enako govoril, če bi namesto za živali šlo za ljudi? Ali bi npr. pri opozarjanju na epidemične razsežnosti zlorabljanja otrok, ki smo mu priča dandanes (vsak četrti otrok je žrtev spolne zlorabe), tudi dejal, da "se je v času naših babic in dedkov otroke zlorabljalo le občasno, pa je vse funkcioniralo"? Prepričan sem, da nikoli ne bi izrekel česa takega, ko bi šlo za ljudi. To izreka le v primeru živali. Njegovo stališče v odnosu do pravic živali torej sloni na ničemer drugem kot specizmu (diskriminaciji na podlagi vrste). 

Naslednja šokantna izjava g.Valpatiča, samooklicanega "zagovornika" pravic živali, je sledeča: 
»Rešitev je v tem, da spremenimo svoj način prehranjevanja. Ni treba z danes na jutri, ampak imejmo pred očmi prihodnje generacije, če jim želimo srečno življenje.«  

Ponovno, ali bi katerikoli zagovornik človekovih pravic rekel kaj takega? Ali bi npr. kdorkoli pozival rasiste, da jim ni treba prenehati z rasističnimi napadi na temnopolte ljudi z danes na jutri, ampak naj imajo pred očmi prihodnje generacije, če jim želijo srečno življenje? Ali bi pri vprašanju nasilja nad ženskami katerikoli zagovornik enakopravnosti spolov dejal, da moškim ni treba prenehati pretepati žensk z danes na jutri, ampak naj si vzamejo čas in se tega lotijo postopoma? Seveda ne. Vsi soglašamo, da je vsakršno diskriminiranje in nasilje nad nedolžnimi nesprejemljivo.    

Vsakič, kadar gre za kršenje temeljnih človekovih pravic, prav vsi zagovorniki človekovih pravic izražajo ničelno toleranco do kršenja le-teh. In vsakič, kadar gre za kršenje temeljnih pravic živali, prav vsi "zagovorniki" pravic živali izražajo toleranco do kršenja le-teh. Edina razlika med obema primeroma je vrsta žrtve. Zato ni to nič drugega kot specizem. Ne vem ali je kaj bolj žalostnega kot videti domnevnega zagovornika enakopravnosti, ki niti sam ne verjame v enakopravnost tistih, ki jih zastopa.

In za piko na i nas je g.Valpatič seznanil še s tem, da se v njihovem društvu zavzemajo, da bi na nacionalni ravni po vzoru varuha človekovih pravic ustanovili tudi varuha pravic živali: 
»Ampak ne takega, ki bi skrbel zgolj za pravilen način klanja, ampak takega, ki bi se res zavzemal za njihov boljši položaj.« 

Gospod Valpatič očitno ne ve kaj govori. Zavzemanje za "pravilen način klanja" in "boljši položaj živali" ne stori popolnoma nič za približevanje dokončne odprave izkoriščanja živali, temveč ravno obratno – le še dodatno krepi živinorejsko industrijo, saj naredi izkoriščanje živali bolj ekonomsko učinkovito in dobičkonosno. Živali imajo v naši družbi status lastnine. Govoriti o prizadevanju za "boljši položaj" živalske lastnine znotraj specistične družbe, je enako nesmiselno kot bi govorili o prizadevanju za "boljši položaj" človeških sužnjev znotraj družbe, ki sprejema suženjstvo ter pri tem zamolčali resnični problem – suženjstvo oz. gledanje na ljudi kot na svojo last. Skratka, v današnji družbi, katere velika večina prebivalcev smatra živali kot lastnino, se interese živali hočeš nočeš ščiti le tedaj, ko je to koristno za nas – ljudi. Zato se "izboljšani" standardi za rejo živali ne morejo odražati v odmiku živali stran od statusa lastnine (to lahko stori le izobraževanje in pozivanje ljudi k veganstvu kot moralni osnovi), pač pa se jih še bolj zaplete v to paradigmo in preprečuje napredek proti svetu brez izkoriščanja živali. Na primer:

1. Vsakršen ukrep za domnevno "boljše počutje" izkoriščanih živali (večje kletke oz. ograde, čistejši hlevi, daljše verige, ipd.) se odraža v manjših veterinarskih stroških, višji kvaliteti mesa (oz. mleka, mlečnih izdelkov, jajc) in posledično večjemu zaslužku živinorejske industrije. Več o tem si lahko preberete tukaj in tukaj.

2. Nobena organizacija za "zaščito" živali v resnici ne ščiti živali, ampak vse po vrsti promovirajo izkoriščanje živali. Dve največji med njimi, PETA (People for the Ethical Treatement of Animals) in HSUS (The Humane Society of the United States), med drugim aktivno sodelujeta pri vpeljavi domnevno "humanejšega" sistema zaplinjevanja piščancev, ki bi zamenjal "nehumani" sistem klanja s predhodnim električnim omamljanjem, pri čemer se sklicujeta na njune lastne ekonomske analize, ki dokazujejo, da (citiram) »zadušitev s plinom povečuje kakovost proizvoda in donos, ker so s tem zdrobljene kosti, modrice in krvavitve odpravljene, zmanjša se možnost okužb, poveča se rok uporabnosti mesa in proizvedejo se bolj mehke piščančje prsi.« Njune analize kažejo tudi, da »zadušitev s plinom znižuje stroške dela, saj se zmanjša potreba po določenih inšpekcijah, zmanjša se število nesreč pri delu in zmanjša se potreba po reorganizaciji dela. Zadušitev s plinom zagotavlja perutninski industriji tudi druge ekonomske ugodnosti s tem, ko omogoča proizvajalcem, da prihranijo denar za stroške porabe energije, zmanjšanje odpadkov stranskih produktov in manjšo porabo vode.«
Povedano drugače, HSUS, PETA in ostale organizacije (ter očitno tudi Valpatičevo Društvo za "osvoboditev" živali in ostala slovenska društva – glejte tukaj in tukaj) so postale svetovalke živinorejski industriji pri ugotavljanju kako povečati dobiček iz naslova izkoriščanja živali.

3. Zakon o humanem klanju, ki je bil prvič sprejet leta 1958 v ZDA, določa, da morajo biti krave pred zakolom omamljene, preden jih pripnejo za zadnje noge, dvignejo z glavo proti tlom in zakoljejo. Zakon naj bi varoval "interes" krave med klanjem (čeprav ga ne) le zaradi ekonomske računice. Pred sprejetjem tega zakona, je namreč krava, ki je bila pri zavesti ter obešena na verigo, opletala v boju za življenje, s tem velikokrat poškodovala delavce (klavce) in povzročala cenovno drage poškodbe lastnega trupa, kar se je odražalo v slabši kvaliteti mesa in slabšem finančnem izplenu industrije. Zato ima omamljanje krav izključno ekonomsko korist. Zakoni pri določanju standardov "humane" oskrbe so utemeljeni na tem, da farme in klavnice živali ne poškodujejo bolj kot je to potrebno za izdelavo določenega živalskega izdelka. To je glavno in edino vodilo. Razen tega sodišča tolmačijo bolečino in trpljenje, povzročena v skladu s takšnimi praksami, kot "potrebna" in "humana". Več o tem si lahko preberete v knjigi Animals, Property, and the Law.  

4. Ukrepi za "dobrobit" živali poskrbijo, da se javnost počuti bolje ob izkoriščanju živali, saj pomirjajo ljudi, da so iz tega izhajajoči "humani" proizvodi živalskega izvora, ki jih kupujejo, rezultat "srečnih" živali (čeprav takšnih živali seveda ni). Več o tem si lahko preberete tukaj in tukaj.

V prispevku s shoda v Ljubljani so zapisali še: »Valpatič je velik nasprotnik lova, saj je prepričan, da ta ni potreben, ampak naredi samo zmedo med živalmi v naravi.« Ne glede na to kaj je tisto, kar naredi zmedo med živalmi (mimogrede, javno pozivanje proti posamičnim oblikam izkoriščanja živali, kot je npr. lov, neobhodno promovira izkoriščanje živali – utemeljitev si lahko preberete tukaj), je dejstvo, da naredi g.Valpatič s svojimi izjavami zmedo med ljudmi. Zdravilo za to zmedo je preprosto: Če verjememo, da živali niso predmeti, pač pa bitja z moralno vrednostjo (kar meni velika večina ljudi), potem smo zavezani k veganstvu.  

Pozivam gospoda Valpatiča, v kolikor res želi storiti nekaj za "boljši položaj živali", da se ustavi, si vzame čas, se izobrazi na področju abolicionistične teorije pravic živali in resno razmisli o tem, da vsebinsko uskladi svoja dejanja z nazivom svojega društva.  

Leon Kralj

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če imajo živali moralno vrednost, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ.  

Za vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan, obiščite: 

torek, 03. oktober 2017

"Ahimsa mleko": Mleko brez nasilja ne obstaja in ne more obstajati – Prvi del odgovora za Sivarama Svamija


2. septembra 2017 je Sivarama Svami, eden izmed sedeminsedemdesetih – izključno moških - gurujev Skupnosti za zavest Krišne (ISKCON, znane kot gibanje Hare Krišna), objavil video na Facebooku z naslovom  Ali lahko vegani uživajo mleko?, v katerem promovira uživanje nečesa kar imenuje "ahimsa mleko", t.j. mleko, ki je domnevno proizvedeno brez nasilja. Video se je hitro razširil po internetu. Nič nenavadnega ni, da nevegani (in žal tudi mnogi vegani) promovirajo proizvode "srečno" izkoriščanih živali, toda v tem primeru Sivarama Svami trdi, da je "ahimsa mleko" primerno za vegane. V komentarjih pod videom na Facebooku se je kmalu odzvalo ogromno veganov, ki so razodeli Sivarama Svamijevo skrajnje nerazumevanje pomena veganstva in ignoriranje načela pravičnosti v odnosu do živali.

V prihajajočih esejih, ki bodo sledili temu, nameravam razkrinkati koncept "ahimsa mleka" iz perspektive abolicionističnega veganstva ter odgovoriti na konkretne komentarje, ki jih je podal Sivarama Svami v podporo "ahimsa mleku". Zatem bom analizirala nekatere poglavitne točke, ki zadevajo moralno sporne ideje in prakse izkoriščanja živali za "ahimsa mleko", ki jih promovirajo pripadniki Hare Krišna pri ISKCON.

Abolicionistični vegani smo jasni, da je veganstvo moralna osnova in da vegani ne uživajo nobenih živalskih proizvodov. Vsi živalski proizvodi vsebujejo izkoriščanje in nasilje. "Ahimsa mleko" je pogubna laž.

Kritiki tega stališča utegnejo ugovarjati: poglejte, kako lepo skrbijo za živali na "ahimsa" kmetijah. Vzemimo na primer britansko The Ahimsa Dairy Foundation (ADF), neprofitno mlečno-pridelovalno združenje, ki je nastalo na pobudo kmetije Bhaktivedanta Manor v Hertfordshiru, katere lastništvo in upravljanje je v rokah ISKCON-a in Hare Krišna gibanja v Veliki Britaniji. Delovanje ADF kmetije je več kot očitno vodeno po ISKCON modelu "zaščite krav". Trdijo, da na njihovi kmetiji v Leicestershiru ni in tudi nikoli ne bo ubita nobena žival ter da njihove krave živijo čudovito življenje. Članek v Daily mailu o kmetiji, ki jo vodi ADF, nam pravi, da njihove krave 
živijo na 20 hektarov kravjih nebes, jedo le najmehkejšo, najokusnejšo travo – z dodatkom priboljškov v obliki ekološko pridelanega korenja ali lahko prebavljivih keksov ... Z njimi se veliko ukvarjajo, jim pojejo pesmi, jih božajo, negujejo, masirajo, spoštujejo in globoko cenijo. Imajo imena, kot npr. Zlatka, Vijolica, Jasmina, Rožica in Trobentica, ter se ne glede na to koliko se postarajo, nikoli ne znajdejo iz oči v oči z jekleno rešetko ali pištolo za omamljanje.  

Le kaj bi lahko bilo narobe s tem?

Narobe je to, kot trdi filozof pravic živali Gary Francione, da če živali niso zgolj stvari, pač pa čuteče ne-človeške osebe z moralno vrednostjo, kar verjame večina ljudi, potem jih ne moremo obravnavati kot vir za nas, ne glede na to kako domnevno "humano" ravnamo z njimi. Vsi sprejemamo to idejo, kadar gre za ljudi, kar je tudi razlog zakaj človeško suženjstvo – tudi najbolj "humano" suženjstvo – zavrača celotna mednarodna skupnost. Čeprav človeško suženjstvo še ni izkoreninjeno, ga nihče več ne zagovarja. Če ne želimo biti specisti [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.p.], potem smo, razen če smatramo živali zgolj kot stvari, ki so povsem izven območja moralne skrbi, zavezani k zavrnitvi vsega izkoriščanja živali, kar pomeni sprejeti veganstvo. Kot pravi Francione, "obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali. Tretja možnost ne obstaja. Če nisi vegan, neposredno sodeluješ v izkoriščanju živali."

Nobene potrebe ni uživati kakršnegakoli živila živalskega izvora za optimalno zdravje. Namreč, čedalje večje število mainstream zdravstvenih organizacij, vključno z Academy of Nutrition and Dietetics, British Dietetic Association, Dieticians of Canada, British Nutrition Foundation, Dietetic Association of Australia, National Institutes of Health (ZDA), British Dietetic Association, British National Health Service in American Heart Association, trdi, da je zdravo vegansko prehranjevanje ravno toliko hranilno ustrezno kot prehranjevanje, ki vključuje živila živalskega izvora. Nekateri najuglednejši zdravstveni strokovnjaki temu dodajajo še, da nudi veganska prehrana nekatere zdravstvene prednosti v primerjavi z vsejedo prehrano. Kakorkoli že, nihče ne more verodostojno trditi, da je nujno uživati živila živalskega izvora, vključno z mlečnimi izdelki, če želimo biti dobrega zdravja. Poleg tega ni nobenih dvomov več, da je živinoreja izjemno škodljiva za okolje, med drugim prispeva največ k izpustom toplogrednih plinov (vsaj 51%) in s tem h globalnemu segrevanju ozračja. Živinoreja je ravno tako pomemben dejavnik nepravične porazdelitve hrane, ki prispeva k razmahu svetovne lakote.   

Kar se tiče vzrejanja živali za njihovo meso in izločke, čeravno je manj trpljenja gotovo boljše kot več trpljenja, ali imamo kakšno opravičilo za povzročanje sploh kakršnekoli količine trpljenja, z ozirom na to, da ni nobene potrebe uživati živil živalskega izvora za zdravje? Ne, nobenega opravičila nimamo, razen užitek ob okusu, navada ali priročnost. In to ne zadostuje kot opravičilo za zasužnjevanje živali in njihovo izkoriščanje za mleko ali katerikoli drugi proizvod, ne glede na to kako "humano" se le-to izvaja.

Povedano drugače, problem ni v načinu ravnanja z živalmi, temveč v dejstvu, da so uporabljene kot vir. Izkoriščati druga čuteča bitja izključno kot vir, je himsa – nasilje. "Zmanjšano", "humano", "sočutno", "duhovno" ali "ahimsa" izkoriščanje živali je še vedno izkoriščanje. Če menimo, da živali štejejo v moralnem smislu, potem ne more biti opravičeno nobeno izkoriščanje živali. Ni mogoče na sprejemljiv način kršiti temeljne pravice živali do tega, da niso posedovane kot lastnina in uporabljene kot vir. Domnevno (in poudarjam "domnevno") idilične razmere za krave na "ahimsa kmetijah" torej nikakor ne morejo opravičiti njihovega izkoriščanja. Nikoli ne bi zagovarjali človeškega suženjstva samo zato, ker je dal sužnjelastnik svojim sužnjem okusno hrano in udobno posteljo. Človeško suženjstvo zavračamo brezpogojno. Vsakršen drugačen pristop do izkoriščanja živali je enostavno specizem, temelječ na prepričanju, da imajo živali, zgolj kot posledica njihove vrste, manjšo moralno vrednost od ljudi. Kot poudarja Francione, diskriminirati na podlagi vrste, ni nič bolj sprejemljivo kot diskriminirati na podlagi spola, družbenega sloja, rase, etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti ali kateregakoli drugega moralno nepomembnega kriterija.  

Se pravi, čisto vseeno je kako melodično so zapete mantre Zlatki, Vijolici, Jasmini in prijateljicam; kako slastna in sočna je trava, ki jo jedo; če spijo na vodnih posteljah v centralno ogrevanem hlevu z glasbo na izbiro šestih različnih žanrov; če so okrašene s cvetličnimi venci in se jih vsakodnevno razvaja s sproščujočo masažo, aromaterapijo in nešteto prehranskimi priboljški; ali če so obkrožene z dobrohotneži, ki jih tolažijo in molijo za njihovo dušo, ko se nežno poslovijo s tega sveta. Vse to morda pomeni manj trpljenja v primerjavi z življenjem na običajni, konvencionalni mlečni kmetiji, toda nič od tega niti približno ne more opravičiti posedovanja ne-človeških oseb kot lastnino in jih izkoriščati kot vir. Ne-specizem zahteva, da zavrnemo vso uporabo živali, ne glede na način ravnanja. To pomeni zavrniti "ahimsa mleko" in postati vegan.   

Pravzaprav, ravno nasprotno od tega kar skušajo prikazati promotorji "srečnega" izkoriščanja, kot je Sivarama Svami, ni mogoče uporabljati živali za mleko ali katerikoli drugi vir brez zadajanja nasilja. O tem bom razpravljala v naslednjih esejih. A tudi, če bi bilo to mogoče, bi bilo še vedno moralno zgrešeno.  
********

Linda McKenzie

Vse to tem kako postati vegan, lahko izveste tukaj.

Tako ta esej, kot ostali, ki bodo sledili, črpajo iz etične teorije profesorja Garyja Francioneja, ustanovitelja abolicionističnega pristopa k pravicam živali.

Zahvaljujem se mojemu dragemu abolicionističnemu prijatelju, Balintu Balasi, za njegove povratne informacije in predloge.

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo)


ponedeljek, 25. september 2017

Nekaj misli v pričakovanju javne podcast debate, na katero je pristal Sivarama Svami

9. september, 2017 /avtor Gary L. Francione

OPOMBA: PODCAST SEM PRIPRAVLJEN IZVESTI KADARKOLI. SIVARAMA SVAMI MORA LE ŠE IZBRATI DATUM.

1. septembra 2017 je pripadnik Hare Krišna po imenu Sivarama Svami objavil video na facebooku z naslovom Ali lahko vegani uživajo mleko?. Ogledal sem si ga in bil pretresen. Na svoji facebook strani facebook.com/abolitionistapproach sem objavil tole:

Nekdo iz Hare Krišna po imenu Sivarama Svami, trdi, da lahko vegani uživajo mleko, ki je bilo proizvedeno brez nasilja. Bodimo jasni glede dveh stvari:
 
1. Vegani ne uživajo nobenih živalskih proizvodov. Vsi živalski proizvodi vsebujejo izkoriščanje živali. Vsi živalski proizvodi vsebujejo nasilje. Tega nedvomnega dejstva ni mogoče nikakor olepšati.
 
2. "Ahimsa mleko" je popoln nesmisel. Tukaj je spletna povezava, ki obravnava izkoriščanje živali v proizvodnji mleka s strani tistih, ki so vključeni v gibanje Hare Krišna. Kakorkoli pogledamo, mleka ni mogoče proizvesti brez zadajanja nasilja.
 
Sivarama Svamija sem povabil k debati v zvezi s to tematiko, bodisi v obliki podcasta bodisi v živo.


V odgovor na moje povabilo sem prejel zagotovilo uradnega predstavnika Sivarama Svamija, da se bo le-ta udeležil podcasta takoj, ko bo našel čas za to. Ravno tako sem poslušal zvočni posnetek, ki ga je posnel Sivarama Svami kot odgovor na nekatere kritike, ki jih je prejel. Nato sem jaz objavil tole:

Delni odgovor Sivarama Svamija
 
Obljubljeno mi je bilo, da bo Sivarama Svami opravil podcast z menoj takoj, ko bo utegnil. Iskreno se veselim tega in cenim Sivarama Svamijevo zavezo k sodelovanju.
 
Opazil sem, da je Sivarama Svami ponudil zvočni posnetek, v katerem podaja splošen odgovor na nekatere kritike, ki jih je prejel (mnogo izmed teh kritik je bilo na žalost odstranjenih iz debate na njegovi Facebook strani kljub temu, da so bile povsem spoštljive) v zvezi z njegovo promocijo uživanja mleka. Ta posneti odgovor je mogoče najti tukaj.  
 
V pričakovanju najinega pogovora, bi želel podati nekaj vnaprejšnjih razmislekov, ki se jih veselim predebatirati s Sivarama Svamijem.
 
Sivarama Svami pravi, da je težava v tem, da je veganstvo "materialistična" filozofija in da bi morali delati le tisto, kar nam zapoveduje Bog. No, sam osebno bi dejal, da ima veganstvo zelo močan duhovni vidik, vsidran globoko v predanosti ahimsi [nenasilju; op.p.] (kot tudi v mnogih doktrinah moralnega realizma). A pustimo zaenkrat to ob strani.
 
Sprašujem se, čemu pripisuje izjavo, da je uživanje mleka obvezujoče. Ali Sivarama Svami trdi, da je uživanje mleka stvar religiozne dolžnosti? Vsekakor se zdi, da želi reči ravno to, kajti med drugim pravi, da je dharma [beseda dharma izvira iz sanskrta in pomeni "to, kar je uveljavljeno (ali) uzakonjeno", "zakon", "dolžnost"; op.p.] krave, da daje mleko ter dharma bika, da opravlja delo, pri čemer v svojem posnetku zelo jasno in razločno izjavi, da gre za nasilje, če ne spoštujemo te dharme. Torej ne uživati mleka in ne vpreči bika za delo pomeni nasilje. Se pravi, da smo dolžni uporabljati živali v te namene. Njegovih besed nikakor ni mogoče razumeti drugače. Glede na to, da je veliko pripadnikov Hare Krišna veganov, ti ljudje, po prepričanju Sivarama Svamija, potemtakem delujejo v nasprotju z religiozno dolžnostjo. Delujejo v nasprotju s tem, kar jim zapoveduje Bog.  
 
Moram priznati, da dvomim v to.
 
Nadalje, tudi, če obstaja neka višja sila oz. avtoriteta, ki zapoveduje uživanje mleka, to ne zaključi te dileme. Vse religije vsebujejo besedila s številnimi prepovedmi, katerih nihče ne upošteva – vključno tisti, ki so globoko predani. Na primer, Stara zaveza pravi, da kdor dela na Šabat [dan Gospodovega počitka; op.p.], mora biti usmrčen. Nihče ne upošteva tega. Lahko bi podal še na ducate podobnih primerov iz judovsko-krščanske tradicije.
 
Obiskal sem torej tole spletno stran, za katero mi je bilo rečeno, da predstavlja legitimen vir informacij o stališču Hare Krišna, iz katerih izhaja Sivarama Svami.
 
V roku ene minute (dobesedno) sem našel tole:
 
»Ženske, še posebno lepe mlade ženske, izzivajo speče močno poželjenje pri moških. Zato mora biti, po pravilih Manu-saṁhitā, vsaka ženska zaščitena, bodisi s strani svojega moža, očeta ali odraslih sinov. Brez te zaščite bo ženska izkoriščana. (Šrimad Bhagavatam 8:9:9)«
 
»Ženska mora biti vedno podrejena – v otroštvu svojemu očetu, v mladosti svojemu možu in v starosti svojim odraslim sinovom. Po pravilih Manu-saṁhitā ni ženska nikoli neodvisna. Neodvisnost za žensko pomeni nesrečno življenje. Dandanes je veliko deklic neporočenih in same sebe zmotno smatrajo za svobodne, a njihova življenja so nesrečna. (Šrimad Bhagavatam 9:9:32)«
 
»Ker so ženske zlahka zavedene v skušnjavo, Manu-saṁhitā ukazuje, da ne smejo biti svobodne. Ženska mora biti vedno zaščitena, bodisi s strani svojega očeta, moža ali odraslega sina. Če se ženskam dopusti, da se svobodno družijo z moškimi kot enakovredne, kar ženske dandanes zase trdijo, da so, potem niso dostojne. (Šrimad Bhagavatam 9:14:38)«
 
»Kot nas uči zgodovina Mahābhārate oz. "Boljše Indije", so bile žene in hčere vladajočega razreda, imenovanega kṣatriya, del političnih igric, a nikoli jim ni bila zaupana izvršilna oblast. To je v skladu z zapovedmi Manu-saṁhitā, a na žalost je danes Manu-saṁhitā neupoštevan in Āryani, člani družbe Vedic, imajo glede tega zvezane roke. (Šrimad Bhagavatam 10:4:5)«
 
Ali Sivarama Svami uči ta pravila iz svetih spisov tiste, ki mu sledijo? Ali reče ženskam, ki pridejo na njegova predavanja, da ne smejo nikoli postati neodvisne? Ali uči, da ni prav, da imajo ženske politično funkcijo? Ugibam, da tega ne počne. V svoji pripravi na podcast s Sivarama Svamijem, za katerega mi je zagotovil, da se ga bo udeležil, sem prebral njihov Laws of Manu ter našel zelo veliko takšnih stvari, za katere sem skorajda prepričan, da jih Sivarama Svami ne uči, kot se zahteva ali celo dovoljuje.
 
Na primer, tretje poglavje Laws of Manu vsebuje med drugim naslednje prepovedi:
 
»8. Moški naj se ne poroči z devico rdečih las, niti s tisto, ki boleha, niti s tisto, ki nima nič dlak (na telesu) ali ki ima preveč dlak, niti s tisto, ki je blebetava ali ki ima rdeče oči.  
 
9. Naj se ne poroči niti s tisto, ki je dobila ime po ozvezdju, drevesu ali reki, niti s tisto, ki nosi priimek nižje kaste ali gore, niti s tisto, ki je dobila ime po ptici, kači ali sužnju in katere ime zbuja strah.
 
10. Poroči naj se z žensko brez telesnih okvar, s tako, ki ima ustrezno ime, telesno držo Hamse ali slona, zmerno količino dlak po telesu in na glavi, majhne zobe ter mehke ude.« 
 
Ali torej Sivarama Svami svojim moškim privržencem reče naj se ne poročajo z rdečelaskami, s tistimi, ki imajo preveč ali premalo telesnih dlak in s tistimi, ki so slabega zdravja? Ali svetuje naj se ne poročajo z ženskami, katerih ime namiguje na nižji družbeni razred, ali ki imajo fizične pomanjkljivosti? Verjamem, da ne.
 
Zakaj potem pri uživanju mleka veljajo drugačna pravila? Edina možna razlaga je, da se Sivarama Svami za določitev tega, kaj je v svetem spisu obvezno upoštevati in kaj ne, sklicuje na neke druge zapovedi od tistih v svetem spisu. Torej v resnici sploh ne gre za to "kar nam zapoveduje Bog", ampak za to kar odobrava ali ne odobrava Sivarama Svami. Samo za to gre in priznati moram, da mi njegova posneta izjava ni pomagala razčistiti te dileme. Če kaj, potem me je pustila kvečjemu še bolj zmedenega!
 
Sivarama Svami pravi, da tudi ceste ne vprašamo ali hoče, da hodimo po njej in krompirja ali želi, da ga izkopljemo iz zemlje, da bi ga pojedli. Izpostavi, da je krompir živ. To drži. Toda krompir ni čuteč in nima subjektivnega zavedanja. In če ni nobene razlike med uporabo krave za mleko in jedenjem krompirja, zakaj potemtakem ni prav jesti meso, kar Sivarama Svami jasno obsoja? Namreč, če je v redu piti mleko zato ker jemo krompir, zakaj ni v redu jesti meso? Mleko – celo "ahimsa mleko" - vsebuje izkoriščanje in ubijanje.
 
Priznam, da zelo dvomim v Sivarama Svamijevo trditev, da srečne Hare Krišna krave dajejo mleko še 12 let po tem, ko skotijo telička in brez da bi bile ponovno breje, s čimer naj bi bila bojazen glede ubijanja nezaželjenih teličkov odveč, kar je sicer standard pri mlečni industriji, celo v Indiji in tudi izven intenzivne, konvencionalne mlečne industrije. Predpogoj za to, da krave dajejo mleko je, da so breje. Nekateri skoteni telički so moškega spola. Kot taki ne morejo proizvajati mleka. Zato končajo bodisi kot delovna sila bodisi kot teletina.
 
Naj dodam, da niti približno ne razumem kaj naj bi dokazovala njegova izjava, da tudi ceste ne vprašamo ali hoče, da hodimo po njej. Cesta ne le, da ni čuteča, pač pa sploh ni živa, tako da resnično ne vem zakaj Sivarama Svami misli, da bi se morali posvetovati s cesto glede česarkoli. A kakorkoli že, gotovo bova s Sivarama Svamijem to razčistila v najinem skupnem podcastu, na katerega je pristal preko svojega uradnega predstavnika in česar se že zelo veselim.
 
Profesor Gary Francione


V petek, 8. septembra, 2017, je Sivarama Svami objavil nov video, v katerem promovira uživanje mleka. Posledično sem jaz objavil tole:

NOVO JAVLJANJE SIVARAMA SVAMIJA      
 
Sivarama Svami je pristal na podcast debato z menoj, takoj ko bo utegnil. Dozdaj še ni našel časa, čeprav sem sam na razpolago kadarkoli mu ustreza. A vseeno je našel čas za to, da je objavil novo promocijo "ahimsa mleka" - video "2.del".
 
Sivarama Svami je v tem "2.delu" podal številne trditve, ki jih ta trenutek ne bom vseh obdelal. A vseeno bi rad ponudil nekaj opomb.
 
V tem videu Sivarama Svami izreče, da če ne molzemo krav, jim s tem povzročamo trpljenje.
 
Zelo je zgrešil bistvo: edini razlog zakaj krava sploh daje mleko je, ker gre za kravo mlekarico – udomačeno žival, ki smo jo oplodili z namenom, da je postala breja in skotila telička, za katerega proizvaja mleko, a potem mi vzamemo, popijemo oz. prodamo njeno domnevno odvečno mleko. Če bi bili vegani, ne bi bilo nobene potrebe po molzenju krave, kajti sploh je ne bi izkoriščali za mleko. Sivarama Svamijev argument je enako kot bi rekli, da bo določena oseba trpela, če ji ne bomo odrezali noge, zato ker je njena noga resno poškodovana in če ji jo odrežemo, naredimo "dobro" delo, a ob tem zamolčimo, da smo bili pravzaprav mi tisti, ki smo sploh poškodovali njeno nogo!
 
Tudi tokrat Sivarama Svami ponovi trditev, da "srečne" krave dajejo mleko še dolgo let po tem, ko so povrgle telička in brez da bi rabile biti znova breje. Se opravičujem Sivarama Svamiju, toda glede tega sem zelo - več kot zelo - skeptičen. Če bi bile njegove trditve resnične, potem ne bi bil skoten noben teliček več in pripadniki Hare Krišna bi lahko vzeli, popili in prodali vso to mleko.
 
Sivarama Svami pravi, da ne rabimo "privolitve" krave enako kot ne rabimo privolitve v primeru človeških otrok.
 
Sivarama Svami ponovno zgreši bistvo. Otrok ni udomačena žival, ki bi bil lastnina drugih, vključno staršev. Krave so suženjska lastnina, ki je posedovana in izkoriščana s strani ljudi. Pripadniki Hare Krišna so morda (in namerno rečem "morda") bolj prijazni sužnjelastniki. A bodimo jasni: so lastniki krav in bikov. Živalska lastnina ne more privoliti nič bolj kot lahko privolijo človeški sužnji.
 
Sivarama Svami znova ne ponudi nobene svetopisemske podkrepitve za trditev, da je uživanje mleka obvezujoče kot stvar religiozne dolžnosti. Trdi, da je "nasilje", če ne izkoriščamo krav za mleko in bikov za delo. Ta trditev je ekvivalentna trditvi, da je uživanje mleka obvezujoče. Glede na to, da je Sivarama Svami trenutno preveč zaposlen, da bi se odzval na te moje argumente, in z ozirom na to, da me res zanima, prosim kateregakoli izmed njegovih privržencev, da mi pokaže vir v podporo trditvi, da je uživanje mleka obvezujoče.  
 
In Sivarama Svami je prav tako dolžan pojasniti ali zasleduje vse tiste zelo jasne prepovedi v Srimad Bhagavatam ter Manusmriti, ki sem jih prebral v pripravi na najino debato, za katero je Sivarama Svami potrdil svojo udeležbo. Nekatere stvari, ki so zapisane tam, govorijo o jedenju mesa in nekatere so precej seksistične oz. sovražne do žensk. Če se Sivarama Svami strinja z njimi, potem bomo lahko vsi bolje razumeli resnični pomen tega, ko reče, da sprejema ahimso. Iskreno povedano, če promovira idejo, da se moški ne bi smeli poročati z ženskami, ki so preveč ali premalo kosmate, imajo rdeče lase, so telesno ovirane, ali da je sprejemljivo jesti določeno vrsto mesa v določenih situacijah, potem bi to vsekakor vplivalo na moj pogled – in na poglede drugih ljudi – o vsem ostalem kar sicer govori.   
 
Če se ne strinja in ne promovira teh stvari, pri katerih gre v večini primerov za zelo jasno obvezujoče prepovedi, nam mora Sivarama Svami vsem pojasniti zakaj se ne strinja oz. ne promovira teh obvezujočih stvari, a po drugi strani promovira uživanje mleka kljub temu, da očitno (kot mi je znano) v besedilih, na katera prisegajo pripadniki Hare Krišna, ni nikakršne obvezujoče prepovedi uživanja mleka. In tudi, če bi bilo uživanje mleka obvezujoče (kar bi pomenilo, da vsi tisti pripadniki Hare Krišna, ki so vegani, delujejo v nasprotju s svojo religijo), nam mora Sivarama Svami pojasniti zakaj in na osnovi česa se nekatere religiozne dolžnosti upošteva in druge zavrača. 
 
Vsekakor upam, da bo Sivarama Svami kmalu našel čas za debato z menoj, kot je obljubil.
 
Profesor Gary Francione


Veselim se podcast debate, na katero je pristal Sivarama Svami. Če bo želel, lahko vključiva tudi dr. Yamini Narayanan iz univerze Deakin, ki je za to spletno stran napisala gostujoči esej v zvezi z njegovim stališčem.   

Obveščal vas bom o nadaljnjem poteku dogodkov, takoj ko mi bo Sivarama Svami javil datum, ki mu ustreza.  

****** 
Če še niste vegan, postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ.  

Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za ne-človeške begunce najpomembnejša oblika aktivizma, ki se ga lahko lotite. 


Vse o veganstvu: www.howdoigovegan.com   

Gary L. Francione,
Board of Governors Professor of Law, Rutgers University

© 2017 Gary L. Francione

Opomba, dodana 12.9. 2017:

Izgleda, da so nekateri privrženci Sivarama Svamija jezni, ker sem izpostavil dele besedil iz Srimad Bhagavatam in Laws of Manu, ki vsebujejo religiozna pravila glede žensk. Pravijo, da ta pravila glede žensk nimajo ničesar skupnega z mlečnimi izdelki oz. kravami. 

Se opravičujem, če je kdorkoli užaljen, toda ti privrženci so zgrešili bistvo. 

Sivarama Svami vztraja, da je uživanje mleka obvezujoče – nekaj, kar moramo početi, če želimo delovati v skladu s tem kar hoče Bog. Nisem prepričan ali je res, da obstaja takšno pravilo, ki pravi, da je uživanje mleka obvezujoče. A recimo, da obstaja. Obstaja mnogo religioznih pravil, ki nam govorijo kaj hoče Bog. Na primer, glede na vsebino svetih spisov, zahteva Bog od moških (oz. vsaj od nekaterih moških) mnogo drugih stvari, recimo po zapisih v besedilih, ki naj bi jim sledili pripadniki Hare Krišna, zahteva Bog od moških, da se ne poročajo z rdečelasimi ženskami, kosmatimi ženskami in ženskami s fizičnimi pomanjkljivostmi. Če Sivarama Svami ne promovira teh pravil kot pravil, ki smo jih dolžni upoštevati, potem mora pojasniti zakaj upošteva pravilo, ki zahteva uživanje mleka – če predvidevamo, da takšno pravilo sploh obstaja. 

Žal mi je, če se katerikoli privrženec Sivarama Svamija počuti prizadetega ali užaljenega ob mojih argumentih. V njih ni nič žaljivega – razen, če se moja prošnja po tem, da razmišljaš kritično o nekogaršnjih prepričanjih, smatra kot žalitev. 

Še vedno čakam na potrditev datuma podcasta s strani Sivarama Svamija, na katerega je pristal in v katerem bova lahko razdelala vse te dileme. Sem zelo zaskrbljen zaradi izkoriščanja krav in predvidevam, da je Sivarama Svami ravno tako. Zato upam, da bova to storila čimprej. To je pomembna tema. Pripravljen sem kadarkoli je pripravljen on. 

Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo)


sobota, 23. september 2017

"Svete" krave v Indiji

20. oktober, 2016 /avtorica Anita Moos

Indijci verjamejo, da je krava sveta žival, a kljub temu bo Indija letos postala največja izvoznica govedine. Na prvi pogled je to težko razumeti, še posebej, če vemo, da je zakol krav pravzaprav prepovedan v vseh zveznih državah Indije, z izjemo Zahodne Bengalije in Kerale. Čemu lahko potem pripišemo dejstvo, da 20% svetovnega izvoza govedine prihaja iz Indije?

To očitno protislovje lažje razumemo, ko ugotovimo, da so pri Indijcih svete le krave, ne pa vodni bivoli. Govedina vodnih bivolov, znana kot "carabeef", se proizvaja brez omejitev po celotni državi. Indijci svojo željo po mlečnih izdelkih in mleku tešijo tako z mlekom krav kot vodnih bivolov. Zato je na razpolago ogromno bivoljega mesa, a zelo malo domačega povpraševanja, ko enkrat te za mleko izkoriščane živali odslužijo svojo dolžnost. Pričakovana rešitev je tako izvoz bivoljega mesa, po katerem je veliko povpraševanje drugod po svetu, glede na dejstvo, da je cenejše od kravjega mesa. Zvezna država Utar Pradeš je s 67% največji proizvajalec in izvoznik bivoljega mesa v Indiji, sledita mu Pandžab in Kerala.

Zaščita krav v Indiji je nedvomno single issue kampanja. Single issue kampanja je tista, ki ustvarja umetno ločnico moralnih vrednosti različnih živalskih vrst in je zato pravzaprav pogubna za dosego končnega cilja pravic živali in pravičnosti. In tukaj imamo odličen primer: krave morajo biti zaščitene, toda bivoli ne. Medtem ko te lahko zaprejo in celo linčajo, če si osumljen, da poseduješ kravje meso, pa je bivolje meso v skladu s pravili in povsem zakonito.

Skratka, zaščita krav v Indiji je iluzija. Ker so vse živali, vključno s kravami, lastnina in vir za ljudi, je njihova edina vrednost ekonomska. Tako preprosto je to. V Indiji se je v imenu zaščite krav razširila mafija, ki od tistih, ki tihotapijo krave, izterjuje denar. Medtem ko ideal svete krave ostaja močan le na načelni ravni, so v praksi te živali še naprej izkoriščane – po eni strani za mlečne izdelke, po drugi strani kot sužnji, ki delajo na naših poljih. O dejstvu, da mlečna industrija neobhodno vsebuje ubijanje tako teličkov kot starejših in neproduktivnih krav, se nikoli javno ne razpravlja. Pravzaprav se to namenoma omalovažuje, vse z namenom, da preneha biti predmet razprave. Indijci preprosto nismo zainteresirani za ureditev te očitne neskladnosti v našem stališču. Čeprav morda ne jemo neposredno kravjega mesa, pa naša želja po uživanju njihovih izločkov postane razlog za njihov zakol in zlorabo.  
Tu lahko potegnemo zanimivo vzporednico s tem, kako so ženske in njihovi reproduktivni procesi še vedno izkoriščane s strani patriarhalne indijske družbe. Tako na ženske kot na živali se gleda kot na objekt, ki služi moškim. Biti indijski moški pomeni imeti privilegij in avtoriteto nad ženskami in živalmi. Izobraževati indijske ženske o njihovih pravicah, na podlagi česar se bodo lahko zavzele za svoje živalske sotrpinke, je pomemben vidik izobraževanja o veganstvu v Indiji. Toda to je že druga razprava za neko drugo priložnost!

Uporabljati živali za hrano, usnje, vivisekcijo [poskuse na živalih; op.p.], itd., je v Indiji popolnoma sprejemljivo. Konec koncev to niti ni presenetljivo. Problem, s katerim se soočamo, je posledica pomanjkanja jasnega, abolicionističnega izobraževanja ljudi o veganstvu. Še nikoli se ni zagovarjalo odprave statusa živali kot lastnine. Če bi ljudje verjeli, da je sam koncept uporabljanja živali kot našega vira in lastnine, moralno odvraten, potem ne bi delali razlik med kravjim in bivoljim mesom. Prav tako naša vlada ne bi promovirala vzreje gosi, puranov, zajcev, itd., kot odlično priložnost za zaposlitev naših revnih prebivalcev.

Ljudje si predstavljajo Indijo kot nekakšna nebesa za živali. To ne bi moglo biti dlje od resnice. Obstajajo grozljive zgodbe o mučenju živali, ko ženejo krave v čredi preko meje v Bangladeš ali do meje s Keralo, kjer jih ubijejo na strašljive načine. Toda z govorjenjem o načinu ravnanja ne bomo dosegli ničesar. To je vnaprej izgubljeni boj, razen če ne bomo na jasen in nedvoumen način začeli govoriti o etičnem veganstvu. Verjamem, da se bodo ljudje, tako v Indiji kot v drugih delih sveta, odzvali pozitivno na takšno sporočilo. Izziv, ki ga imamo pred seboj, je doseči zmanjšanje revščine ter spremembo paradigme lastniškega statusa živali. Glede na naše vestno zasledovanje načela ahimse oz. nenasilja, je čas, da spoznamo, da izvajamo zločin nad našimi čutečimi sobitji. Dokler tega ne storimo, nobena žival, vključno z našo sveto kravo, ne bo varna!

Anita Moos

Prevod: Leon Kralj


Anita Moos živi v mestu Mumbaj v Indiji s partnerjem in dvema otrokoma. Po poklicu je pilotka in je zaposlena pri letalski družbi Air India. Po dolgih letih vegetarijanstva, je pred tremi leti postala veganka, po tem ko je naletela na facebook stran Garyja Francioneja, The Abolitionist Approach to Animal Rights. Zdaj večino časa namenja izobraževanju drugih ljudi o veganstvu, saj verjame, da potrebujejo ljudje več informacij, na podlagi katerih bi lahko osebno sprejeli prave moralne odločitve, kar zadeva uporabo živali.   

****** 
Če še niste vegan, postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Toda najprej izobrazite sami sebe. Predlagam, da začnete tukaj:

Sorodne teme (kliknite na povezavo):