Že
vse od začetka 90-ih let prejšnjega stoletja opozarjam na to, da reguliranje
izkoriščanja živali ni le nemoralno (če je nemoralno izkoriščati živali, potem
je nemoralno tudi promovirati domnevno "humano" izkoriščanje živali), pač pa je
tudi v praktičnem smislu obsojeno na neuspeh, kajti živali imajo status
lastnine, kar pomeni, da interesi živali nikoli ne morejo prevladati nad
interesi njihovih človeških lastnikov. Trdim, da reguliranje izkoriščanja
živali ne učinkuje in je zgrešeno iz istih razlogov kot je bilo zgrešeno
regulirati suženjstvo.
Nekateri "zagovorniki živali" očitno mislijo, da je "neprimerno" vsakršno razpravljanje o tem s
strani nekoga, ki ni temnopolt [prof. Francione je belopolt; op.p.], zato ker naj bi bili le temnopolti ljudje upravičeni do tega, da
lahko govorijo o suženjstvu.
Toda
misliti, da imajo temnopolti ljudje nekakšen prednostni oz. prilastitveni
interes v razpravi o suženjstvu, ignorira dejstvo, da rasno pogojeno
suženjstvo, ki je obstajalo v ZDA (oz. v zahodnem svetu na splošno) v času med
17. in 19. stoletjem, ni bilo edino suženjstvo, ki ga poznamo. Človeško
suženjstvo je obstajalo že mnogo prej in obstaja še danes. In večina suženjstva
ni bila osnovana na rasi, temveč na plemenski pripadnosti in veroizpovedi.
Nadalje,
tudi v primeru rasno pogojenega suženjstva v ZDA jasno opozarjam na to, da so
zakonski, politični in družbeni mehanizmi, ki so omogočali suženjstvo,
primerljivi z uporabo živali kot suženjske lastnine. In ravno ta diskusija
razkriva potrebo po aboliciji [odpravi izkoriščanja živali; op.p.] in ne po
welfare reformah [reformah, ki regulirajo izkoriščanje živali; op.p.]. Analogija,
ki jo ponujam, je vezana na mehanizme
zatiranja nedolžnih – ne le na iz tega izhajajoče trpljenje. To pomeni
osredotočanje na analogijo s pravicami živali in ne z welfare regulacijami. Nekateri
vegani mislijo, da gre pri analogiji s suženjstvom za trpljenje sužnjev. Ne gre
za to.
Vedno
sem bil kritičen do welfare oz. new welfare organizacij in
društev, ki prizore linčanih temnopoltih ljudi postavljajo ob bok fotografij
oz. podob visečih živali v klavnicah, enako kot nasprotujem primerjanju
izkoriščanja živali s holokavstom. Tovrstno primerjanje enega zla z drugim z
ničemer ne pripomore k boljšemu razumevanju problematike in lahko celo povzroči
napačno razumevanje ali užali temnopolte ljudi. A dejstvo – in tudi je dejstvo – ostaja, da obstajajo
pomembne vzporednice med reguliranjem suženjstva in reguliranjem izkoriščanja
živali.
Afro-američani
imajo na izkušnjah osnovano izvedensko mnenje o zapuščini suženjstva, toda prav
vsi moramo razumeti mehanizme in podporne
temelje suženjstva – človeškega in živalskega – če želimo očistiti svet tega
zla.
Regulirati
izkoriščanje živali je polomija iz istih razlogov kot je bila polomija
regulirati suženjstvo. Če je čuteče bitje suženjska lastnina, bodo njegovi
interesi vedno šteli manj od interesov njegovega lastnika. V praktično vseh
konfliktnih situacijah med obema mora lastnina izgubiti in lastnik zmagati,
sicer nimamo več sistema lastništva nad bitji (bodisi nad človeškimi bodisi nad
ne-človeškimi). Tako pri človeškem suženjstvu kot pri izkoriščanju živali se
bitjem pripisuje le nominalno oz. zunanjo vrednost; nimajo nobene inherentne oz.
notranje vrednosti. So le stvari. Človeško
suženjstvo (tako rasno pogojeno kot ne-rasno pogojeno) in živali kot lastnina
sta popolnoma analogna v zakonskem in
ekonomskem smislu.
Če
obstaja kakršnakoli zgrešena analogija v konceptualnem smislu, le-ta ni med
suženjstvom in izkoriščanjem živali. Tu je analogna skladnost popolna in
neizbežna. Mnogi welfaristi oz. new-welfaristi reguliranje izkoriščanja živali,
ki ga promovirajo, primerjajo s prizadevanjem za državljanske pravice v ZDA.
Slednje je vsebovalo – in še vedno vsebuje, kajti smo daleč stran od
enakopravnosti – vprašanje kako obravnavati osebe
pošteno. A živali so še vedno suženjska lastnina. Nimajo moralnega statusa osebe. Ne moremo govoriti o tem kako obravnavati stvari
pošteno.
Ko
omenjam "abolicionizem", s tem izrazom ne mislim na trpljenje, ki ga prestajajo sužnji. Govorim o mehanizmih oz. pristopih, ki so jih uporabili v preteklosti
in ki morajo biti uporabljeni danes za zrušitev vsakega sistema, ki vpeljuje in utrjuje status čutečih bitij kot
izključno vira za druge.
Kakorkoli
že, reči, da ta analiza pomeni "neprimerno" razpravljanje o problematiki, ki je
lahko pravilno tolmačena le s strani temnopoltih ljudi je, bojim se, očividno
absurdno. Analogije s suženjstvom ne uporabljam z namenom poniževanja tega, kar
morajo prestajati sužnji. Uporabljam jo zato, ker nam ta analogija pomaga
razumeti zakonske, pravne in ekonomske razloge zakaj reguliranje izkoriščanja
čutečih bitij, ki so obravnavana kot lastnina, ne more učinkovati.
Nekateri
drugi "zagovorniki živali" razglašajo, da moški nismo upravičeni do
razpravljanja o posilstvu v kontekstu govora o izkoriščanju živali, v smislu,
da moški ne smemo delati analogije med kršenjem temeljnih pravic v primeru
posilstva in kršenjem temeljnih pravic v primeru ubijanja oz. jedenja živali.
Enako
kot v primeru suženjstva, vsakič, ko uporabim analogijo s posilstvom, tega seveda
ne počnem z namenom poniževanja izkustev, ki so jih doživele žrtve posilstva. Uporabim jo zato, ker
verjamem, da drži in nam pomaga razumeti ozadje strukture izkoriščanja živali.
Menim,
da je uporaba besed in pojmov v tovrstnih kontekstih stvar analogije. Vsekakor
so naše izkušnje tiste, ki oblikujejo kako razumemo določeno stvar, a na koncu
je edino relevantno vprašanje ali analogija drži. Glede na to, da sem bil na
številnih mlekarskih kmetijah in od blizu videl kako poteka postopek
oplojevanja krav in kako jih je potrebno pričvrstiti, ker ne marajo tega kar
jim počnejo, verjamem, da je to povsem primerljivo s posilstvom. In enako
menijo številne ženske, ki jih poznam in ki so ravno tako od blizu opazovale dogajanje na
mlekarskih farmah, vključno z ženskami, ki so bile same žrtve posilstva. Gre za
spolni napad; krave ne privolijo.
Posilstvo
predstavlja kršitev temeljnih človekovih pravic. Razlikuje se od kršenja
ne-temeljnih pravic. Posilstvo je analogno s kršenjem tistih temeljnih pravic,
ki zadevajo uporabljanje udomačenih živali. Analogija drži. Če je kdo užaljen
zaradi te analogije in nasprotuje njeni uporabi, mora povedati zakaj analogija
ne drži. In v vseh dolgih letih odkar delujem na področju pravic živali, nisem v odgovor še
nikoli slišal ničesar drugega kot le katero izmed verzij "človeške ženske so moralno
pomembnejše".
Nedavno
sem prisostvoval akademski konferenci, na kateri je bilo med drugim govora tudi
o etiki v odnosu do živali. Dejal sem, da je govoriti o "sočutnem" izkoriščanju enako kot bi govorili o "sočutnem" posilstvu ali "sočutni" zlorabi otrok. Neka
ženska, ki se je predstavila kot feministka, je izrazila nestrinjanje z mojo
analogijo. Vprašal sem jo zakaj se ne strinja oz. v čem moja analogija ne drži. Vse kar je lahko odgovorila je bilo, da
izkoriščati živali ni tako "resna stvar" kot posilstvo. Ne vem kaj je mislila s
tem, saj ni imela odgovora niti ko sem jo vprašal kaj je mislila s tem. Na to
vprašanje ni ne-specističnega odgovora. [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.p.]
In
če ne smemo govoriti o nečem niti v obliki ustreznih analogij, če tega nismo
doživeli na lastni koži, potem nihče
med nami ne sme govoriti o izkoriščanju živali.
******
Če
še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi
vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje
in do samega sebe.
Če
so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja.
Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za
pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni
imperativ.
Sprejemanje
in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za
brezdomne ne-človeške begunce najpomembnejša
oblika aktivizma, ki se je lahko lotite.
Vse
o veganstvu: www.howdoigovegan.com
Gary
Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University School of Law
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University School of Law
©
2016 Gary L. Francione
Prevod:
Leon Kralj
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar