Ko gre za ljudi je vse drugače

19. junij, 2009 /avtor Gary L. Francione

Profesor Gary Steiner me je opozoril na zanimiv video, ki so ga je objavili pri Onion News Network. Gre za "novico" o mladi gimnastičarki, ki so jo dali starši "evtanazirati", po tem ko je utrpela manjšo poškodbo, zaradi katere je bila prisiljena končati svojo športno kariero.

Z vpeljavo jezika, ki ga slišimo v primeru "uspavanja" poškodovanih dirkalnih konjev, v človeški kontekst, dobimo zanimiv vpogled v to kako celo tisti, ki trdijo, da imajo "radi" živali, pogosto gledajo nanje le kot na potrošno blago in jih smatrajo izključno kot sredstvo za dosego svojih interesov.

Slišimo tudi izraženo idejo, da je problem v trpljenju in da vse dokler je smrt zadana neboleče, to ne poraja nobenih moralnih vprašanj. Da torej uboj sam po sebi ne predstavlja škodovanja. Zlahka uvidimo problem, ko postavimo takšno razmišljanje v človeški kontekst. Četudi bi ubili človeka na neboleč način in bi to storili medtem ko bi spal in se ne bi zavedal, da je njegova smrt neizbežna, bi mu s tem še vedno škodovali. Seveda bi mu škodovali bolj, če bi ga pred ubojem še mučili. Toda škodujemo mu že zgolj s tem, ko ga ubijemo, četudi brez predhodnih bolečin ali trpljenja.

Ko gre za živali, pa večina med nami tega bistva ne uvidi. Mislimo, da je problem trpljenje – in ne smrt. Mislimo, da je sprejemljivo uporabljati živali vse dokler ravnamo z njimi "humano". In to je osnovno načelo welfare pristopa k pravicam živali: moralno sprejemljivo je uporabljati živali vse dokler poskrbimo za čim manj trpljenja. To idejo promovira ogromno zagovornikov živali, o čemer sem že večkrat pisal tukaj (na primer v tem blogu) ter v drugih delih (to je tudi osrednja tema moje knjige Animals as Persons). Ravno ta ideja je tista, ki vodi zagovornike živali k temu, da podpirajo kampanje, ki promovirajo jajca "proste" reje, namesto da bi porabljali svoj čas in sredstva za izobraževanje ljudi o tem zakaj naj jajc sploh ne bi jedli. Kampanje za welfare reforme so smiselne le, če uporabo živali smatramo kot moralno sprejemljivo in če mislimo, da je problem le v tem kako ravnamo z uporabljeno živaljo. Mnogi welfaristi zelo razločno in jasno povedo, da ubijanje živali – če je izvedeno na neboleč način – ne poraja nobene moralne dileme. Kot to lepo prikazuje video Onion News Network, bi kaj takega smatrali za čisti absurd, če bi šlo za ljudi.

Le zato ker smo specisti [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.p.] pa ne vidimo, da je enako absurdno trditi, da ubijanje nečloveških živali – četudi ob tem ne trpijo – ne predstavlja škodovanja živalim.

Postanite vegan in se poslužite ustvarjalnih, nenasilnih sredstev za poučevanje drugih ljudi o veganstvu.

Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/context-makes-all-the-difference/   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Denarja, da se ti zvrti

2. Single-issue kampanje v človeškem in živalskem kontekstu

3. Moralna shizofrenija: Alastair Graham, škotski "Michael Vick"

4. Sprevržena usklajenost kampanj za dobrobit živali in "single-issue" kampanj z izkoriščanjem živali

5. MORALNE ZABLODE ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV ZA PRAVICE ŽIVALI!

6. Pomembna je le sposobnost občutenja