torek, 11. julij 2017

Komentar v zvezi s prikazovanjem krvavih posnetkov v zagovorništvu pravic živali

29. julij, 2009 /avtor Gary L. Francione

Dragi kolegi:

Zagovorniki pravic živali pogosto razpravljajo o tem ali se je za potrebe aktivizma prav posluževati gradiva s krutimi prizori. Na primer, ali naj zagovorniki pravic živali kažejo ljudem posnetke klavnic in drugih podobno brutalnih situacij?

Mislim, da tu ni pravega ali napačnega odgovora, a vseeno vam želim ponuditi nekaj iztočnic v razmislek.  

Prvič, nekateri ljudje enostavno ne bodo hoteli gledati krutih posnetkov oz. gradiva z grozljivimi prizori in bodo zato odšli stran od vaše stojnice oz. zapustili vaše predavanje. S tem izgubite priložnost za interakcijo in izobraževanje.

Drugič, živimo v družbi, kjer so ljudje vajeni nenehno gledati skrajno nasilje in krutost – v filmih, računalniških igricah in pri večernih poročilih. Na nek način smo družba, ki je postala otopela za grozljivo nasilje. Zato ne bi smeli precenjevati vpliva posnetkov in drugega gradiva, za katerega mislimo, da je šokanten.

Tretjič, gradiva z grozljivimi prizori skoraj vedno povzročijo, da se gledalčeva pozornost usmeri k načinu ravnanja z živalmi, namesto k problemu uporabljanja živali. Namreč, če nekomu pokažete nek prizor, ki prikazuje strašljivo slabo ravnanje, je njegova skoraj avtomatična reakcija ta, da bi morali ravnanje izboljšati, ne pa da bi morali prenehati z uporabo v celoti. Običajen odgovor se glasi nekaj takšnega kot: »Da, to je grozno; tega res ne bi smeli početi, toda gotovo se da vse skupaj narediti bolj "humano"?«

In ravno to je razlog, zakaj velike welfare organizacije [organizacije za "dobrobit /zaščito /pravice" živali; op.p.] skoraj vedno izvajajo tovrstni "krvavi" aktivizem; njihov cilj je namreč pridobiti podporo v prid spremembi, ki bo, kot trdijo sami, naredila izkoriščanje živali bolj "humano". Ljudem npr. kažejo prizore groze znotraj klavniških prostorov za piščance, z namenom, da dobijo podporo v prid zaplinjanja piščancev; kažejo obratovanje konvencionalne baterijske reje kokoši nesnic, z namenom, da dobijo podporo v prid jajc proste reje. Sporočilo je jasno in nazorno: naj vam pokažemo kako grozno je, toda z vašo podporo bomo odpravili "najhujše zlorabe" in izboljšali stanje. Pravzaprav, številni programi za označevanje "humanih" izdelkov živalskega izvora, ki jih podpirajo in sponzorirajo te organizacije, dokazujejo, da problematizirajo ravnanje z živalmi in ne njihovo uporabo.  

Nekateri zagovorniki živali pravijo, da sicer prikazujejo tovrstne posnetke, a da to dopolnijo s sporočilom o odpravi uporabe živali. Čeprav je to bolje kot ne dodati takšnega sporočila, je težava seveda v tem, da če prikazujete film oz. predstavljate gradivo, ki je del celokupnega sporočila o reformah in regulacijah izkoriščanja živali, bo težko nevtralizirati to welfare sporočilo, ki je v tovrstnih gradivih običajno zelo nazorno. Izgledalo bo, kot da nasprotujete gradivu, ki ga prikazujete, kar pa bo ljudi le zmedlo.

Četrtič, menim, da je nujno pripraviti ljudi k razmisleku o temeljni nepravičnosti uporabljanja živali. Zato v uvodu skoraj vsakega svojega predavanja o etiki odprem tematiko o našem soglasnem sprejemanju moralnega načela, ki pravi, da ni prav zadajati živalim trpljenje in smrt "po nepotrebnem" ter da mora vsako dosledno razumevanje tega koncepta izključevati tisto trpljenje in smrt, ki je zadano zaradi užitka, zabave ali priročnosti. Nato pojasnim, da je 99,99% naše uporabe živali možno opravičiti izključno z užitkom, zabavo ali priročnostjo. Večina ljudi se ni še nikoli zares soočila z lastno nedoslednostjo, ko gre za njihov odnos do živali. Večina ni nikoli pomislila na to, da nimajo tisti, ki uživajo živalske proizvode, nobene pravice izrekati moralne sodbe in kritizirati ljudi kot je recimo zloglasni pasjeborec Michael Vick.   

Nato pojasnim, da če pustimo ob strani temeljno moralno vprašanje glede uporabe živali, se ravnanje z živalmi ne more bistveno izboljšati, kajti živali so lastnina in ekonomski interesi bodo vedno služili temu, da bodo standardi za dobrobit živali ostali nizki. Pravzaprav so reforme za dobrobit živali (welfare reforme) celo kontra-produktivne, saj poskrbijo, da se javnost počuti bolj prijetno ob uživanju živalskih proizvodov. Čedalje večji razcvet gibanja za meso "srečno izkoriščanih" živali je očiten dokaz tega problema.

Če že kdaj uporabim kakšne posnetke (kar redkokdaj počnem), se poslužim takšnega gradiva, ki izrecno opozarja na problematiko uporabe živali. Na primer, zatočišče za rejne živali Peaceful Prairie Sanctuary ima nekaj odličnega gradiva, ki razkriva zgrešenost reform za dobrobit živali. V svojih letakih jasno povedo, da je rešitev v neuporabi živali.

Petič, eden izmed najučinkovitejših posnetkov, ki sem jih kdajkoli videl, je posnetek dveh krav, ki čakata na vstop v klavnico. V tem videu ni nobene krvi – le zelo jasno in močno sporočilo, da sta ti dve kravi ne-človeški osebi in da ga ni gurmanskega užitka, ki bi lahko upravičil našo uporabo njiju, ne glede na to kako "humana" naj bi že bila ta uporaba. Video je dolg 3 minute. Ne morem vam povedati koliko ljudi mi je reklo, da je to ena izmed najbolj osupljivih stvari, ki so jih kdajkoli videli.

Skratka, razumem, da je pomembno izobraževati javnost o realnostih sodobnega izkoriščanja živali, a prav tako je pomembno, da damo jasno vedeti, da tudi če se znebimo vseh intenzivnih farm in imamo le še družinske kmetije, ki jih nekateri welfaristi prikazujejo kot idealne, ali tudi če se vsak laboratorij natančno drži slehernega zakona in predpisa glede poskusov na živalih, bodo živali še vedno mučene in prikrajšane za svoje najosnovnejše interese. Če zavzamemo stališče, da nobena uporaba živali, najsibo še tako "humana", ne more biti moralno upravičena, se lahko zgodi, da bomo ljudi sprva osupnili, zato ker so vajeni poslušati welfare sporočila. Toda, če smo dovolj dobro pripravljeni in poznamo argumente v prid veganstva in abolicionizma [odprave izkoriščanja živali; op.p.], bo lahko rezultat takšnega aktivizma precej boljši in učinkovitejši v smislu spremembe vedenja.  

Dejstvo je, da se ne bo nič spremenilo, dokler ne bomo premaknili paradigme stran od nasilja k nenasilju; stran od "humanega" izkoriščanja k prenehanju izkoriščanja. 

Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione
  
Prevod: Leon Kralj


******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti ob tem ko izkoriščajo živali.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Toda najprej izobrazite sami sebe. Predlagam, da začnete tukaj: http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html  

Če pravimo, da imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Sorodne teme (kliknite na povezavo):



Ni komentarjev:

Objavite komentar