Pravice živali: Abolicionistični pristop: Veganstvo kot moralni imperativ

12. maj, 2016 /avtor Gary L. Francione

Tretje načelo abolicionističnega pristopa k pravicam živali govori o tem, da je veganstvo moralni imperativ:

Veganstvo je moralna osnova, pri čemer je ustvarjalno in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu temelj vsakega resnega zagovorništva pravic živali.

Obrazložitev:

Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali: tretja možnost ne obstaja. Ne biti vegan pomeni neposredno sodelovati pri izkoriščanju živali. Abolicionisti predstavljamo veganstvo kot moralno osnovo oz. moralni imperativ in kot edini razumni odgovor na spoznanje, da imajo živali moralno vrednost. Če živali kaj štejejo v moralnem smislu, potem jih ne moremo obravnavati kot potrošno blago, jih jesti, se oblačiti v njihove kože ali jih izkoriščati v druge namene. Enako kot ne moremo biti za odpravo človeškega suženjstva, če smo lastniki sužnjev, ne moremo biti abolicionisti oz. za odpravo živalskega suženjstva, če hkrati uživamo živalske izdelke. Za abolicioniste je veganstvo vprašanje temeljne pravičnosti. "Abolicionistični pristop k pravicam živali" je izvorno, neodvisno družbeno gibanje. Zagovarjanje veganstva kot temeljnega načela pravičnosti ne zahteva velikih, bogatih korporacij ali "voditeljev." To je nekaj, kar lahko in tudi moramo početi vsi kot množično gibanje. Vsak od nas mora biti vodja.

Abolicionisti (zagovorniki odprave izkoriščanja živali) se strinjamo z welfaristi (zagovorniki reguliranja izkoriščanja živali) v tem, da izkoriščanje živali ne bo izginilo "preko noči" in da potrebujemo postopne korake – welfaristi pravijo temu "baby steps" [majhni koraki; op.p.] – za dosego odprave izkoriščanja živali. Toda abolicionisti zavračamo kampanje za welfare reforme [kampanje za večje kletke, daljše verige, "prosto" rejo, ipd.; op.p.] in single-issue kampanje [kampanje, ki nasprotujejo le točno določenemu proizvodu živalskega izvora oz. obliki izkoriščanja živali – npr. krzno, jajca baterijske reje, pasji boji, lov, bikoborbe, itd.; op.p.] kot nekaj, kar naj bi predstavljalo postopne korake, zato ker so neskladne z idejo, da imajo živali moralno vrednost in pravico ne biti uporabljene kot vir za ljudi. Poleg tega v praktičnem smislu tovrstne kampanje ne učinkujejo in že po sami naravi ne morejo voditi do odprave izkoriščanja živali.

Kljub trditvam welfaristov, da abolicionisti nimamo praktičnega načrta za spremembo, imamo abolicionisti zelo jasen program za postopno spremembo tako na ravni posameznika kot družbe: veganstvo ter ustvarjalni, nenasilni aktivizem in izobraževanje ljudi o veganstvu. Veganstvo pomeni, da ne jemo nobenih živil živalskega izvora, se ne oblačimo v njihove kože in, kolikor je to praktično izvedljivo, na noben drug način ne uporabljamo živali.

Za začetek je treba povedati, da nihče ne trdi, da je, kar se zdravja tiče, nujno jesti hrano živalskega izvora. Uradno stališče vseh največjih prehranskih organizacij na svetu, Academy of Nutrition and Dietetics, American Diabetes Association, American Heart Association, British Nutritional Foundation, Dietician´s Association of Australia, Dieticians of Canada ter Heart and Stroke Foundation; raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij, vključno z Mayo Clinic, UCLA Health Center, University of Pennsylvania School of Medicine ter University of Pittsburgh School of Medicine; uradnih državnih ustanov, kot sta British National Health Service, U.S. National Institutes of Health, U.S. Department of Agriculture ter U.S. Department of Health and Human Services; in zdravstvenih organizacij, ki izdajajo znanstveno recenzirane (peer-reviewed) publikacije, kot npr. Kaiser Permanente, se glasi, da je "veganska prehrana popolnoma zdrava, prehransko ustrezna in primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, vključno z nosečnicami, doječimi materami, dojenčki, otroki, mladostniki in športniki". Nekatere izmed omenjenih organizacij dokazujejo tudi, da ima lahko veganska prehrana številne zdravstvene prednosti v primerjavi s prehrano, ki vsebuje živila živalskega izvora.

Poleg tega ni več nobenih resnih dvomov, da je živinoreja prava katastrofa za okolje. Živinoreja povzroča erozijo tal, krčenje gozdov, ogromno porabo in onesnaževanje vode ter prispeva največ h globalnemu segrevanju – Worldwatch Institute ocenjuje, da gre vsaj 51% vsakoletnih globalnih emisij toplogrednih plinov pripisati živinoreji.

Kakorkoli že, osredotočimo se na veganstvo kot moralno načelo.

Besedo "vegan" je skoval Donald Watson leta 1944, ko je v Veliki Britaniji ustanovil društvo The Vegan Society. Watson je nasprotoval izkoriščanju živali in v prvi izdaji društvenega časopisa, The Vegan News, zapisal: "Kot lahko razločno vidimo, je naša današnja civilizacija zgrajena na izkoriščanju živali, enako kot so bile pretekle civilizacije zgrajene na izkoriščanju sužnjev. Verjamem, da je duševna usoda človeka takšna, da bo sčasoma s prezirom gledal na to, da smo se ljudje nekoč prehranjevali z izdelki iz živalskih teles."

Vztrajal je, da zavračati meso ni dovolj: "Nesporna krutost, povezana s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, je jasen znak, da se lakto-vegetarijanstvo nahaja le na pol poti med mesnim prehranjevanjem in resnično humanim, civiliziranim prehranjevanjem, zato menim, da bi si morali tekom našega bivanja na tem planetu prizadevati za to, da se toliko razvijemo, da ´naredimo celoten korak´." Watson je zavračal tudi jedenje jajc. Beseda "veganstvo" izhaja iz začetnih in končnih črk besede "vegetarijanstvo", kajti Watson je verjel, da je veganstvo logičen cilj, h kateremu teži vegetarijanstvo in bo nekega dne to tudi postalo. Izogibal se je nošenju usnja, volne in svile ter uporabljal grablje namesto lopate pri vrtnarjenju, da bi se izognil ubijanju črvov. Watson je nasprotoval lovu, ribolovu, krvavim športom in poskusom na živalih.

Watson je žel (in ponazarjal) zdravstvene prednosti veganske prehrane, a bilo je očitno, da dojema veganstvo predvsem kot moralno načelo. Vegansko gibanje je smatral za "najpomembnejše gibanje v zgodovini", ker ponuja rešitev za krizo pohlepa in nasilja, ki je preželo in prizadelo celotno človeštvo in ki grozi z ekološko katastrofo. Čeprav ni bil veren v tradicionalnem smislu, je gojil globoka duhovna prepričanja, ki so vključevala idejo, da biti nevegan krši naravni red ter da, generalno gledano, predstavlja naše nasilje do ne-človeških živali kršenje duhovnih načel, kar se odraža tako v našem psihičnem nezadovoljstvu kot tudi negativnih vplivih na fizično zdravje.

Abolicionistični pristop sprejema in nadgrajuje Watsonovo stališče in vidi veganstvo kot stvar temeljne pravičnosti. Abolicionistični pristop trdi, da je veganstvo ter ustvarjalno, nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu, najpomembnejša oblika aktivizma in zagovorništva pravic živali, ki jo lahko izvajamo. Pravzaprav je samo preko izobraževanja ljudi o veganstvu mogoče doseči spremembo paradigme stran od dojemanja živali kot lastnine k dojemanju živali kot ne-človeških oseb.

[Opomba: Abolicionistični vegani v nobenem oziru ne podpiramo organizacije The Vegan Society, saj le-ta ne promovira veganstva kot moralno osnovo in je odstopila od Watsonove vizije. Za podrobnejšo razlago glejte ta blog in ostale zapise o The Vegan Society na tej spletni strani.]

Abolicionistični pristop smatra veganstvo za moralni imperativ. To kar želimo s tem reči je, da če imajo živali moralno vrednost [če niso predmeti; op.p.], smo moralno zavezani k temu, da jih prenehamo jesti, se vanje oblačiti in uporabljati. Skratka, za tistega, ki se strinja, da imajo živali moralno vrednost, postati vegan ni le ena izmed možnih izbir; je osnovna moralna dolžnost. Za abolicioniste veganstvo ni stvar "sočutja", "usmiljenja" ali česarkoli drugega kot najmanj kar je nujno potrebno za izpolnitev naših moralnih dolžnosti do živali. Čeprav se začno nekateri ljudje prehranjevati vegansko iz zdravstvenih razlogov ali zaradi skrbi za okolje, pa abolicionistični vegani vidimo veganstvo najprej in predvsem kot moralno dolžnost. To je nekaj kar dolgujemo živalim. Abolicionistični vegan ima lahko seveda tudi zdravstvene ali okoljske skrbi, toda primarni motiv in gonilna sila je morala.

Abolicionistični pristop je jasen: kdor ni vegan, aktivno sodeluje pri izkoriščanju živali. Glede na to, da abolicionisti zavračamo vso izkoriščanje živali, tudi domnevno "humano" izkoriščanje, abolicionisti nimamo druge izbire, kot biti načelni in dosledni vegani.

Abolicionisti vidimo veganstvo kot zavrnitev statusa ne-človeških živali kot potrošnega blaga. Ljudje izkoriščamo živali zato, ker jih vidimo kot predmete. So lastnina brez moralne vrednosti. Abolicionisti ne priznavamo lastniškega statusa ne-človeških živali in zavračamo sodelovanje pri njihovem institucionaliziranem popredmetenju. Abolicionisti se zavedamo, da ko ljudje jedo, nosijo ali uporabljajo živalske proizvode, vsakič znova pritrjujejo zahrbtnemu sistemu, ki obravnava ne-človeške živali izključno kot vir za ljudi.

Abolicionisti vidimo veganstvo kot temeljno načelo pravičnosti: preprosto krivično je obravnavati neljudi kot potrošno blago in jim odrekati tisto temeljno pravico, ki jo brezpogojno priznavamo vsem ljudem, ne glede na njihove osebne značilnosti.

Abolicionisti vidimo veganstvo kot dejanje nenasilnega upora, kot zavrnitev sodelovanja pri zatiranju nedolžnih in ranljivih ter kot odklonitev sprevržene ideje, da je škodovanje drugim čutečim bitjem nekaj "normalnega".

Abolicionisti vidimo veganstvo kot vključitev načela abolicionizma v posameznikovo življenje. Zagovorniki živali, ki trdijo, da so za pravice živali in za odpravo njihovega izkoriščanja, a hkrati nadaljujejo z jedenjem ali uporabljanjem živalskih proizvodov, niso v ničemer drugačni od tistih, ki so trdili, da so za človekove pravice in odpravo suženjstva, a so nadaljevali s posedovanjem sužnjev.

Abolicionisti vidimo veganstvo kot neobhodni sestavni del nenasilnega življenja. To pomeni, da je tisti, ki se opredeli za nenasilje, zavezan k temu, da postane vegan. Nenasilje mora seveda udejanjati tudi na drugih področjih: biti vegan ni dovolj, a je vsekakor neobhodno.

Kot že rečeno, kar zadeva abolicioniste, se veganstvo ne nanaša le na prehrano, temveč tudi na obleke in vse ostale oblike uporabljanja živali. Povedano drugače, vegan je tisti, ki ne jé živali, se ne oblači vanje in jih, kolikor je to praktično izvedljivo, ne uporablja na noben drug način. Nemogoče se je izogniti vsem živalskim proizvodom. Z ozirom na to, da ubijemo na stotine milijard živali vsako leto, so stranski živalski proizvodi dostopni zelo poceni in so vključeni kot sestavina v mnogo stvari, kot na primer v ceste, plastiko in lepilo, ki se uporablja v proizvodnji čevljev. Toda, ko imamo izbiro – in to je praktično vedno in povsod, razen če smo obtičali na samotnem otoku ali brodolomu – smo moralno zavezani k temu, da ne jemo, ne nosimo in ne uporabljamo živali. Ravno tako menimo, da veganstvo pomeni ne prisostvovati dogodkom oz. obiskovati krajev, ki vsebujejo izkoriščanje živali, kot so npr. živalski vrtovi, cirkusi, rodei ali konjske dirke.

Potrebno je tudi poudariti, da za abolicioniste veganstvo vsekakor ni sinonim za "moralno popolnost". Čeprav govorimo o zavračanju vseh oblik človeške diskriminacije, kar je tudi sestavni del abolicionističnega pristopa (glejte obrazložitev načela št. 5), mislimo, da ni prav reči, da če je nekdo seksist, potem ni vegan. Tisti, ki je seksist, ni abolicionist (kot razumemo ta pojem). Toda seksist je lahko seksistični vegan. Med nekaterimi vegani namreč obstaja težnja, da predstavljajo termin vegan tako široko, da to na koncu postane okrajšava za vse, kar ta oseba pojmuje kot idealno moralo.

Vegetarijanstvo kot "prehod" do veganstva?

Čeprav je Watson iz moralnih razlogov nasprotoval konzumiranju vseh živalskih proizvodov, je bil prepričan, da morajo, upoštevajoč psihološke in sociološke vidike, ljudje nujno najprej skozi fazo vegetarijanstva, preden postanejo vegani. Vegetarijanstvo je videl kot nekakšen "prehod" in veganstvo kot zaključek tega evolucijskega procesa, ki se je pričel z vegetarijanstvom. Watson ni nasprotoval temu, da vegani promovirajo vegetarijanstvo ravno zato, ker je imel to za nujni del evolucijskega procesa.

Abolicionisti zavračamo to prepričanje in trdimo, da moramo dati jasno vedeti, da vegetarijanstvo vsebuje izkoriščanje živali in mora biti zavrnjeno. Nobene moralne razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi. Promovirati vegetarijanstvo kot del "evolucije", ki domnevno privede do veganstva, je enako kot reči, da bi morali promovirati konzumiranje nekaterih živalskih proizvodov kot način za dosego prenehanja konzumiranja vseh živalskih proizvodov. V tem oziru je argument "prehoda", ki zadeva vegetarijanstvo, popolnoma enak argumentu za welfare reforme: češ, promovirati bi morali "humano" izkoriščanje živali kot način za dosego odprave izkoriščanja. Abolicionisti zavračamo argument "prehoda" v obeh kontekstih [glejte obrazložitev tukaj, tukaj in tukaj; op.p.].

Če so ljudje in živali enakovredni v tem, da imajo pravico ne biti uporabljeni kot lastnina, potem ravno tako kot je vsakršna oblika človeškega suženjstva kršitev te pravice, je tudi vsakršna oblika izkoriščanja živali kršitev le-te. Abolicionisti ne promoviramo vegetarijanstva, zato ker ni nobene moralne razlike med mesom in drugimi živalskimi proizvodi. Nobene moralne razlike ni med mesom in mlečnimi izdelki ali jajci. Živali, izkoriščane za mleko ali jajca, v primerjavi s tistimi, ki so ubite za meso, živijo dlje, z njimi se ravna slabše in nazadnje končajo v istih klavnicah. Ne jesti govedine, a še naprej piti mleko, je enako nesmiselno kot jesti le meso velikih krav, a ne majhnih krav. Poleg tega tudi ni nobene relevantne moralne razlike med kravo in ribo, ko govorimo o upravičenosti obravnavanja kateregakoli od njiju kot vira za ljudi. Morda lažje razpoznamo bolečino oz. trpljenje krave, zato ker je, enako kot mi, sesalec. Toda to ni razlog za ignoriranje trpljenja in smrti več sto milijard čutečih rib in drugih morskih živali, kolikor jih ubijemo vsako leto.

Abolicionisti ne promoviramo kampanj, kot je npr. "Brezmesni ponedeljek", ki (med drugim) krepi idejo, da je jesti meso bolj nemoralno kot jesti mlečne izdelke ali jajca. Vsi živalski proizvodi vsebujejo trpljenje; vsi vsebujejo smrt; vsi predstavljajo nepravičnost. Veganstvo je moralni imperativ; je nekaj kar bi morali storiti in storiti ne bi smeli nič manj od tega.

Odlomek iz knjige Garyja L. Francioneja & Anne Charlton Animal Rights: The Abolitionist Approach (Založba Exempla, 2015), stran 70 – 75 (opombe izpuščene).

******

Če še niste vegan, postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ.

Svet je veganski! Če si ga želiš.

Vse o veganstvu: www.howdoigovegan.com

Gary L. Francione,

Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University

Anna Charlton,

Adjunct Professor, Rutgers University

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/veganism-moral-imperative/

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali in veganstva

2. Veganstvo: Temeljno načelo abolicionističnega gibanja

3. Sprememba paradigme zahteva jasnost glede moralne osnove: Veganstvo