sobota, 27. februar 2016

Razlaga pojma "new welfare"

Prejel sem sledeče vprašanje:
»Opažam, da večkrat uporabljate pojem "new welfare". Mi lahko prosim razložite kaj to pomeni, ker mi zadeva ni povsem jasna?«

Moj odgovor:

Ko sem v 90-ih letih prejšnjega stoletja prvič skoval ta izraz in pisal o njem v knjigi Rain Without Thunder: The Ideology of the Animal Rights Movement, sem ga uporabil za razločevanje med klasičnim welfare gibanjem [=gibanje za dobrobit živali, osredotočeno na "boljše" ravnanje z izkoriščanimi živalmi v mesni, mlečni ali perutninski industriji; op.p.], ki ga predstavljajo organizacije kot je npr. Humane Society of the United States (HSUS), ki zatrjuje, da lahko moralno upravičimo uporabo živali za človekove namene vse dokler ravnamo z njimi "humano", ter na drugi strani tistimi, ki zatrjujejo, da verjamejo v pravice živali oz. v to, da bi morali odpraviti njihovo izkoriščanje (ali da vsaj ne moremo upravičiti večine oblik izkoriščanja ter da bi morali znatno zmanjšati število izkoriščanih živali), a istočasno oglašujejo welfare reforme kot domnevno sredstvo za dosego tega cilja [reforme za večje kletke, zakonsko prepoved določenih moralno "najspornejših" živalskih izdelkov, ipd.; op.p.]. 

Poleg tega jasno razločujem med – na eni strani - zgoraj omenjenimi novimi welfaristi ["new welfarists"] in - na drugi strani – tistimi zagovorniki pravic živali, ki trdijo, da nobena uporaba živali ni opravičljiva in ki promovirajo izključno abolicionizem [odpravo izkoriščanja živali s pozivanjem k veganstvu kot moralnem imperativu; op.p.] ter zavračajo podporo kampanjam za welfare reforme.

Zadnje čase so se stvari nekoliko spremenile, saj razen nekaj izjem zdaj skorajda ni več zaslediti klasičnih welfare organizacij. Organizacije kot so HSUS zdaj trdijo – vsaj občasno, odvisno od občinstva – da v celoti nasprotujejo izkoriščanju živali in da svoje kampanje vidijo le kot naslavljanje "najhujših zlorab". Ko sem se v zgodnjih 80-ih letih prejšnjega stoletja pridružil gibanju za pravice živali, je bilo v organizaciji HSUS nemogoče najti vegana. Danes lahko vegane najdemo na vodilnih položajih v HSUS. Podobno se dogaja tudi v številnih drugih večjih organizacijah za živali, ki skušajo primernost svojih pristopov k reševanju problematike izkoriščanja živali utemeljevati s tem, da imajo na vodilnih mestih ljudi, ki so vegani. Toda to je povsem nerelevantno, saj nobena izmed teh organizacij ne zavzema stališča, da je veganstvo moralna osnova oz. imperativ. Namesto tega vse po vrsti govorijo enako: »Smo sicer za odpravo izkoriščanja živali, toda do takrat se bomo potegovali za welfare reforme in "srečno" izkoriščanje živali.« 

Organizacije HSUS, PeTA, Farm Sanctuary, Mercy for Animals, Compassion Over Killing, Vegan Outreach, Animals Australia, Viva!, itd., itd., itd. [tudi vse slovenske organizacije oz. društva za zaščito živali, vključno s Slovenskim veganskim društvom; op.p.] so si med seboj bolj ali manj podobne kar se tiče načina nagovarjanja javnosti in zbiranja donacij na račun promoviranja izkoriščanja živali.  

Zato dandanes razlikovanje med klasičnim in "new welfare" gibanjem ne pride več v poštev. Da, še vedno obstajajo tudi klasične welfare organizacije kot npr. britanska in avstralska RSPCA ter še nekatere. Toda vse preostale je moč označiti za "new welfare" organizacije, saj zatrjujejo, da verjamejo, da so živali v moralnem smislu pomembne in da bi radi naredili konec izkoriščanju ali vsaj bistveno zmanjšali število izkoriščanih živali, toda kot domnevno sredstvo za dosego tega cilja podpirajo welfare reforme in "srečno" izkoriščanje živali.

Večina organizacij in društev za pravice/zaščito živali podpira t.i. "single-issue" kampanje, ki se osredotočajo na točno določene prakse izkoriščanja živali, s čimer neposredno ali posredno sporočajo, da so "ostale" oblike izkoriščanja živali boljše od tistih, zoper katere se borijo v kampanjah. Na primer, številne organizacije in društva nasprotujejo jedenju gosjih jeter (foie gras), ki pa se v moralnem smislu dejansko v ničemer ne razlikujejo od ostalih živil živalskega izvora, tako da resnično ne moremo govoriti o kakršnikoli "zmagi", če nekdo preneha jesti gosja jetra, a na ta račun poveča vnos govedine, svinjine, perutnine, rib ali druge hrane živalskega izvora.

Dejanska sprememba, kar se tiče organizacij in društev, do katere je v vsem tem času prišlo, je ta, da danes ne obstaja več niti ena večja organizacija za pravice/zaščito živali, ki bi izpostavljala jasno in nedvoumno abolicionistično stališče oz. pravičnost v odnosu do živali s promoviranjem veganstva kot moralne osnove in ki bi zavračala "single-issue" kampanje. V 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja takšnih organizacij sicer ni bilo veliko, a nekaj jih je vseeno bilo. Zdaj ne obstajajo več, saj so bodisi prenehale delovati bodisi v celoti sprejele "new welfare" ideologijo. Druga ogromna in zaskrbljujoča sprememba pa je ta, da danes velike organizacije za "pravice" živali transparentno sodelujejo z izkoriščevalci živali pri kovanju dobička, česar v 90-ih letih ni bilo moč zaslediti. 

Na drugi strani pa je nastajajoče abolicionistično gibanje za pravice živali pojav, ki se razvija med običajnimi ljudmi, izven vseh organizacij - brez zbiranja donacij, članstva, pisarn ali upravnih odborov. A to je dobro, kajti sprememba paradigme v družbi se tako ali tako nikoli ne zgodi na pobudo korporacij, ki kujejo dobičke pod pretvezo dobrodelnosti.

Gibanja, ki govori o "humanih" reformah, "sočutnem" izkoriščanju in redukcitarijanstvu nikakor ne moremo imenovati gibanje za pravičnost. Imenujemo ga lahko le čisti biznis. In ko je etika v odnosu do živali biznis, to neobhodno pomeni, da so osnovni interesi živali [ne biti izkoriščan oz. obravnavan kot lastnina/potrošno blago; op.p.] poteptani v zameno za ceno donacije. 

Pravičnost v odnosu do živali pomeni veganstvo, nič manj.

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti in da se v moralnem smislu počutijo pomirjeni ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni opcija - je nuja. Vsaka organizacija ali društvo, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti trdno stališče, da je veganstvo moralni imperativ


Gary L. Francione,
Board of Governors Distinguished Professor of Law and Katzenbach Scholar of Law and Philosophy, Rutgers University School of Law

--------

Prevod in priredba: Leon Kralj



Sorodne teme:






Ni komentarjev:

Objavite komentar